Na oktobrski seji je svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije obravnaval tudi poročilo o lanskem poslovanju Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je v letu 2014 ustvaril dohodke v višini okrog 7 milijonov evrov, čistega dobička pa za okrog 782 tisoč evrov.

Nepremičninski sklad gospodari z več nepremičninami, največ ima namenskih najemnih stanovanj, in sicer 2.838, 211 oskrbovanih stanovanj in 43 poslovnih društvenih prostorov. Stanovanjski sklad je razpršen po vsej Sloveniji in ima v lasti 604 objekte, vendar regijska pokritost ni povsod zadovoljiva. Lani so izvedli vzdrževalna dela v 56 krajih na 145 objektih in v 1092 stanovanjih ter za to porabili dober milijon evrov predvsem za obnovo fasad, za dela na elektroinštalacijah in centralnem ogrevanju objektov ter za stavbno pohištvo.

PRILAGODITEV STANOVANJA

Upokojen in še zelo dejaven gospod, ki živi sam v najemnem stanovanju, je iskal informacije v zvezi s prilagoditvami za varno bivanje. Ker smo ravno načrtovali vzorčno prilagoditev stanovanja starejše osebe za potrebe brošure »Majhni posegi za velike učinke«, smo ga povabili k sodelovanju in to prilagoditev izvedli v njegovem stanovanju.

Najprej je stanovalca obiskal naš arhitekt, skupaj sta si podrobno ogledala stanovanje, razporeditev pohištva in opreme ter lego stanovanja in umeščenost v širšo okolico. Arhitekt je hotel izvedeti čim več o navadah stanovalca, koliko časa preživi doma, kaj počne, s čim se ukvarja, v katerih prostorih se največ zadržuje, katere poti v stanovanju so najpogostejše. Na podlagi zbranih informacij je skupaj s sodelavci svetovalnice pripravil predlog prilagoditve stanovanja; na seznamu je bilo več manjših posegov – od namestitev ročajev in kopalne deske v kopalnici do poličke za odlaganje pri vratih in preklopnega sedeža v predsobi. Seznam smo predstavili stanovalcu in se z njim uskladili glede podrobnosti. Pridobili smo tudi sponzorja, ki je bil pripravljen svetovati pri pripomočkih za prilagoditev in jih tudi prispevati. 

MOČ MISLI

Po pomoč je prišla šestinšestdesetletna naročnica. Pred tremi leti je začela doživljati panične napade, najprej občasne, potem pa vedno pogostejše. Zdravnica ji je predpisala antidepresive, ki jih je jemala do letošnjega poletja. Jeseni so se napadi ponovili, zato se je odločila poiskati mojo pomoč, saj se zaveda, da tablete omilijo simptome, ne pozdravijo pa vzroka, zakaj se je vse skupaj sploh začelo. Zdaj živi v stalnem strahu, kdaj se bo napad ponovil, zaradi česar jo je strah gneče, zaprtih prostorov, celo avtomobila si ne upa več voziti sama. Svojci je ne jemljejo resno, saj menijo, da je samo preveč živčna in vidi strahove, kjer jih ni.

SELITEV V OSKRBOVANO STANOVANJE

Na nas se večkrat obrnejo svojci starejših oseb, najpogosteje njihovi otroci, ki jih zanima, kako lahko pomagajo svojim staršem. Eden takih je tudi gospod, ki nas je prosil za pomoč pri iskanju ustreznega stanovanja za svojo starejšo, a še vedno dejavno mamo.

Ta je po moževi smrti več let sama živela v starejši stanovanjski hiši, vendar pa je pred časom izrazila željo, da bi se raje preselila v stanovanje. Najbolj so jo motili visoki mesečni stroški in zasnova hiše, ki nikakor ni dovoljevala ureditve stanovanja v eni sami etaži. S sinom, ki je tudi sam razmišljal o selitvi, se je dogovorila, da se v hišo za nekaj časa preseli s svojo družino, zanjo pa poiščejo ustrezno rešitev.

POISKALI SMO ODGOVOR

Bralka iz Kopra je ena izmed tistih upokojenk, ki jim je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije zaradi odločbe ustavnega sodišča letos opravil revizijo in ponovno odmeril pokojnino, in sicer zaradi dela plače, namenjenega notranjemu odkupu pri lastninjenju podjetja, pa ob njeni upokojitvi ni bil vštet v pokojninsko osnovo. Zanima jo, kdo je kriv in zakaj so jih prikrajšali za toliko let, še posebej ker je bila protiustavnost z odločbo ustavnega sodišča ugotovljena že leta 2002. Predlaga, da tisti, ki veliko govorijo, kako se borijo za upokojence, izborijo razliko tudi za nazaj.

ŠTUDENTSKO DELO IN UŽIVANJE DRUŽINSKE POKOJNINE

Bralka A. L. iz Ljubljane je uživalka invalidske pokojnine in živi skupaj s hčerko, uživalko družinske pokojnine po očetu. Zaradi nizkih pokojnin hči v okviru možnosti opravlja tudi dela prek študentskega servisa. Glede na to, da je od februarja letos na podlagi tega dela vključena v pokojninsko zavarovanje, jo zanima, ali to zavarovanje vpliva tudi na uživanje oziroma prejemanje družinske pokojnine.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona za uravnoteženje javnih financ, ki je začel veljati 1. februarja 2015, je posegel tudi v določbo 1. odstavka 18. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V odgovoru, objavljenem v prejšnji številki revije, je bila omenjena določba zakona citirana še brez upoštevanja navedene spremembe glede študentskega dela. Tako se po 1. odstavku 18. člena zakona obvezno zavarujejo osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo, razen če so uživalci pokojnine.

STAREJŠI DELAVEC IN ODPOVED

Delavec bo v kratkem star 60 let in čez dober mesec se mu izteče druga zaporedna pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas. Z delodajalcem se dobro razume, zato je bil presenečen, ko ga je seznanil, da mu bo moral prekiniti delovno razmerje. Nova pogodba za določen čas ni več mogoča, zaposlitev za nedoločen čas pa se mu zdi preveč tvegana zaradi njegove starosti, ker se boji, da ga ne bi mogel odpustiti, če bi zašel v poslovne težave.