ZAPOSLITEV UPOKOJENCA

Pri manjšem delodajalcu se je zglasil upokojeni bivši delavec, ki bi rad zaradi nizke pokojnine nekaj dodatno zaslužil. Ker je bil dober delavec, je tudi delodajalec zainteresiran, da ga občasno vključi v delovni proces. Zanima ga, katero pogodbo naj skleneta in na kaj je treba paziti.

V takšnih primerih imajo delodajalci v mislih največkrat podjemno pogodbo, toda za vključitev upokojenca v delovni proces delodajalca je bistveno primernejša pogodba o začasnem ali občasnem delu upokojenca oz. t. i. »upokojenska pogodba«, še posebej če gre za delo iz osnovne dejavnosti delodajalca oziroma za delo na sistemiziranem delovnem mestu. Razlika v stroškovni obremenitvi (ki je sicer relativno visoka) med tema dvema pogodbama je namreč zanemarljiva oziroma je le v tem, da mora biti pri »upokojenski pogodbi« plačan pavšalni prispevek v...

OTROCI IZ DVEH ZAKONOV

Bralka se je pred leti razvezala od moža, s katerim sta imela otroka. Bivši mož se je nato ponovno poročil in imel več otrok, ki so še mladoletni. Pred časom je umrl. Vsi otroci in druga žena so vabljeni na zapuščinsko obravnavo. Bralko skrbi, da bo morala njena hči prevzeti preživljanje svojih polbratov in polsestra, če bo dedovala po svojem pokojnem očetu.

Primera, ko bi moral polnoletni otrok zaradi prevzema zapuščine, ki mu pripada, prevzeti še breme preživljanja svojih mladoletnih polbratov ali polsestra, ne poznam.

TEŽAVNA NAJSTNICA

Dolgoletna naročnica bi rada pomagala hčerki z nasvetom, kako ravnati z uporniško najstnico. Doma je kot na bojišču, hčerka mami odgovarja večinoma v enozložnicah ali pa se v nedogled zapletata v prepire, zaradi katerih so vsi slabe volje. Do 16. leta je bilo vse v redu, upoštevala je pravila in ubogala. Zdaj hči ne najde več načina, kako se zbližati z mladostnico, še posebej pa jo skrbi, ker je vnukinja svoji mami že dvakrat zagrozila s samomorom.

Vsako grožnjo s samomorom je treba vzeti resno, nikoli namreč ne vemo, koliko resnice je v tem, in v navalu čustev lahko pride tudi do tragedije. V zvezi s tem obstaja nekaj neresnic, na primer: tisti, ki govori o samomoru, ga nikoli tudi ne naredi. Ali pa da ni samomora brez poslovilnega pisma. Opazujmo svojega bližnjega in bodimo pozorni na izgubo smisla, zanimanj, črnogledost, osamitev, drogiranje, depresivnost, razdajanje svojih stvari … Zaupajte težave psihologu, zdravniku, poiščite pomoč ne le za bližnjega, ampak tudi zase. Marsikaj tudi sami narobe delamo, ker ne znamo drugače.

V zadnjih mesecih se je veliko govorilo o tem, da pripravljajo novelo pokojninskega zakona ZPIZ-2, ki naj bi omogočila »dvojni status« v polnem pomenu besede, in sicer na način, da bi imeli upokojenci polno pokojnino in bi ob tem lahko še naprej zakonito delali. Gonilna sila za predlagano spremembo je bila Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), ki je primarno iskala rešitev za svoje člane, ki poslujejo v statusni obliki samostojnega podjetnika ali družbenika, za preostale kategorije zavarovancev pa naj bi veljala smiselno podobna rešitev. Rdeča nit predloga, ki je bil med letom večkrat spremenjen, je bila v tem, da upokojenci prejemajo polno pokojnino kot odraz namenskega plačevanja prispevkov, iz naslova dodatnega dela po upokojitvi pa naj plačujejo sprejemljive dajatve, tako prispevke kot davke.

 HOMEOPATSKA ZDRAVILA

Bralko zanima, ali je homeopatija v Sloveniji že zakonita dejavnost in ali lahko pacienti v slovenskih lekarnah dobijo homeopatsko zdravilo. Zanima jo tudi, ali obstaja možnost, da bo stroške teh zdravil kdaj krilo zdravstveno zavarovanje.

Homeopatija je v Sloveniji zakonita, čeprav je nerazumno »degradirana« le na raven zdravilske dejavnosti, in to kljub njeni mednarodno dokazljivi znanstvenosti in koristnosti. V skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti je namreč uvrščena v oddelek zdravstvo oziroma v pododdelek »alternativne oblike zdravljenja«. Tudi poklic homeopat oz. homeopatinja je uvrščen v standardno klasifikacijo poklicev.

DELITEV SKUPNEGA PREMOŽENJA 

Bralka se je pred leti razvezala. Zahtevka za delitev skupnega premoženja ni nikoli postavila, bivši mož pa je ostal vpisan v zemljiško knjigo kot edini lastnik nepremičnin tudi po razvezi. Pred več kot desetimi leti je bivši mož umrl. Bralka ni bila vabljena na zapuščinsko obravnavo in dediči so si razdelili celotno premoženje bivšega moža, tudi del, ki bi sicer pripadal bralki, če bi uveljavljala delitev skupnega premoženja. Zanima jo, ali lahko po vseh teh letih to kako spremeni.

ODPRAVNINA

Delavec je nezadovoljen z razmerami v podjetju, občasno pa zamuja tudi plača, zato razmišlja, da bi zamenjal službo. Zanima ga, ali je upravičen do odpravnine, če sam poda odpoved pogodbe o zaposlitvi. Znanec ga nagovarja, naj poda izredno odpoved, ker naj bi mu tako pripadala višja odpravnina. Zanima ga še, ali bi bila odpravnina ob upokojitvi kaj višja, ker je bil v tem podjetju zaposlen dobrih 20 let.

Če delavec poda odpoved zaradi zamenjave službe, ni upravičen do odpravnine. Izjema velja, ko poda odpoved zaradi upokojitve, pri čemer pa mora nameravano upokojitev izkazati že v sami odpovedi. V primeru upokojitve priznava zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) delavcem pravico do odpravnine pod pogojem, če je bil zaposlen pri delodajalcu najmanj 5 let. Višina odpravnine znaša dve povprečni slovenski mesečni plači za pretekle tri mesece oziroma dve povprečni mesečni delavčevi plači za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje. Tako pogoj petletne zaposlitve kot tudi višina odpravnine sta v panožni kolektivni pogodbi (če le-ta sploh obstaja) za delavca lahko urejena ugodneje oz. milejše, kar pomeni, da za priznanje odpravnine zadostuje že tudi krajša zaposlitev, pa tudi višina odpravnine je lahko višja kot v zakonu. Na višino takšne odpravnine 20 let delovne dobe pri delodajalcu, od katerega bi odšel v pokoj, nima dodatnega vpliva.

UVELJAVITEV PREDČASNE POKOJNINE Z DOKUPOM ŠTUDIJA

Bralec M. T. iz Ljubljane bi se želel čim prej upokojiti, saj dela v zelo stresnem delovnem okolju. Letos bo dopolnil 61 let in ima nekaj več kot 38 let pokojninske dobe iz naslova delovnega razmerja. Ker je zaključil šolanje na višji šoli, ga zanima, ali bi ta čas lahko dokupil in se predčasno upokojil ter za koliko bi bila pokojnina zmanjšana.

Veljavni zakon za čas študija ni predvidel možnosti dokupa, zato je zakonodajalec zaradi lažjega prehoda v strožje pogoje upokojevanja v prehodni določbi zakona do konca leta 2015 zavarovancem omogočil dokup tega obdobja, ki je finančno ugodnejši od drugega dokupa let. Zavarovanec lahko v treh letih po uveljavitvi tega zakona uveljavi pravico do dokupa dveh let za čas zaključenega dodiplomskega in podiplomskega študija, če v tem času ni bil vključen v obvezno zavarovanje, pod pogojem, da ima ob vložitvi zahtevka dopolnjenih najmanj 38 let...