-
ZDUS zahteva demografski rezervni sklad
Prebivalstvo v evropskih državah se stara in Slovenija žal ni izjema. Zaradi pričakovane daljše življenjske dobe je ustanovitev demografskega rezervnega sklada nujna, posebej za prihodnje generacije upokojencev.
Sklad bo namreč zagotavljal dolgoročno stabilnost pokojninskega sistema. Zveza društev upokojencev Slovenije si že od uveljavitve zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki določa, da bo v dveh letih po njegovi uveljavitvi sprejet še zakon o delovanju in financiranju demografskega rezervnega sklada, prizadeva za njegovo ustanovitev. Čeprav bi moral zaživeti že z letošnjim januarjem, ga še vedno ni. Po zakonu o slovenskem državnem holdingu naj bi se Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d.
-
Naročnica je na enem izmed srečanj potožila, da ima z bližnjimi precejšnje težave pri sporazumevanju. Občutek ima, da je ne slišijo, ko jim sporoča svoje želje, ali pa se spregajo takoj, ko želi razčistiti kaj, kar je po njenem mnenju narobe. Potem je užaljena, nekaj dni je tiho, in se pusti prositi, da spet komunicira na običajen način. Ne ve, ali je ona tista, ki nima potrpljenja in se prehitro razburi oziroma umakne, ali so neuvidevni njeni sogovorniki, v vsakem primeru ji to jemlje energijo in veselje do življenja.
-
Svet zavoda bo na seji konec tega meseca med drugim, tako kot že vrsto let, obravnaval tudi letno poročilo o poslovanju v preteklem letu. O najpomembnejših statističnih in drugih podatkih, ki ga opredeljujejo, bo govor v naslednji številki Vzajemnosti. V tej pa bomo nekaj prostora namenili zgodovini, ki je zelo zgovorna.
Pobrskali smo po arhivu in zbrali nekaj ključnih podatkov o poslovanju predhodnika zavoda – skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji – za leto 1975, torej pred štiridesetimi leti. Skupnost je takratno poslovno leto zaključila z izgubo, ki jo je pokrila iz sredstev rezervnega sklada. Njeni prihodki so dosegli 6.135,1 tisoč takratnih dinarjev, izdatki pa 6.185,6 tisoč dinarjev. Skupnost je zbrala prihodke s prispevki zavarovancev iz osebnih dohodkov po stopnji 11,80 odstotka, prispevkom za poškodbo pri delu in poklicno bolezen v višini 0,80 odstotka, prispevki za štetje zavarovalne dobe s povečanjem od 3,5 do 10,5 odstotka, posebnim prispevkom iz dohodka v višini 1,27 odstotka oziroma 0,27 odstotka od sredstev poslovnega sklada ter prispevki federacije in republike za izplačila pokojnin, priznanimi po posebnih predpisih, ter drugimi prihodki. Zavarovancev, ki so zagotovili večino potrebnih sredstev, je bilo v tem letu v povprečju 717.196.
-
Na pobudo predsednika Komisije za kulturo ZDUS Antona Kotarja so v sodelovanju z Mercatorjem, d. d., v božično-novoletnem času po njihovih trgovskih centrih potekali nastopi folklornih skupin ter pevk in pevcev ljudskih pesmi. Od Kopra do Murske Sobote, od Nove Gorice do Novega mesta, pa še v Postojni, Kranju, na Ptuju, v Celju in Mariboru, v Ljubljani in Velenju so člani društev upokojencev obiskovalcem pričarali prijetno vzdušje.
Oskar Sovinc je o nastopu v Velenju povedal: »Vesele babice z Zdravkom so s petjem ob spremljavi harmonike, berde in bugarije navdušile obiskovalce, Zdenka Kolenc pa je lepo opisovala pesmi in dogodke božičnih dni. Prav tako so Kavški pevci s harmoniko in klarinetom popeljali poslušalce v prelep praznični čas.«
-
OBMOČNE ENOTE ZPIZ:
Za naše območje, pravi direktor OE Ravne na Koroškem Vilko Černovšek, je še vedno značilna visoka stopnja industrializacije, pri čemer sta bila še nedolgo tega zlasti močna tekstilna industrija in rudarstvo. To pa se kaže v velikem številu vloženih zahtevkov za oceno invalidnosti in posledično v sorazmerno velikem številu invalidskih pokojnin in pravic na podlagi II. in III. kategorije invalidnosti. Tako je v tej območni enoti 22.800 starostnih in 7.200 invalidskih upokojencev, kar pomeni, da statistično na dobre tri starostne upokojence pride približno en invalidski upokojenec.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
Pravica do zasebnosti
Bralka piše, da so ji pred kratkim na UKC v Ljubljani operirali hrbtenico. Med operacijo sta bila poleg zdravstvenega osebja prisotna tudi dva pripravnika, enega izmed njiju je bralka celo poznala. Moti jo, da je nihče ni niti vprašal o tem, ali se z njuno prisotnostjo strinja. Prepričana je, da bi pri tako občutljivih posegih morali upoštevati njeno pravico do zasebnosti. Sprašuje, ali je prisotnost drugih ljudi sploh dovoljena in kako je s pravico do varovanja zdravstvenih ter osebnih podatkov.
Iz svetovalnice za izboljšanje bivanja starejših
Prilagoditev stanovanja po zlomu kolka
V svetovalnici se je oglasil par srednjih let, ki živi v dvostanovanjski hiši na obronku Ljubljane z osemdesetletno mamo, ki je bila do zdaj zdrava in samostojna in ni potrebovala pomoči. Pred dobrim tednom pa je padla in si zlomila kolk. Zakonca sta bila zaskrbljena, kako bodo skrbeli zanjo, ko se bo vrnila iz bolnišnice.
V svetovalnici smo skupaj pregledali razpoložljive možnosti. Mama je kljub starosti in omejeni mobilnosti odločno zavračala odhod v dom za starejše in želela ostati v svojem okolju, v svoji hiši. Torej je bilo treba bivalno okolje prilagoditi novim razmeram, preseliti njeno posteljo v dnevni prostor v pritličju in prilagoditi opremo. Svetovali smo jima obisk specializirane trgovine na Linhartovi, kjer imajo na voljo veliko izbiro pripomočkov in naprav ter znajo svetovati, katere pripomočke lahko dobijo na recept, kaj si lahko izposodijo itd.
Na premoženjska in druga pravna vprašanje odgovarja mag. Janez Tekavec
Dedovanje po zunajzakonskem partnerju
Bralka iz Ljubljane sprašuje, ali je upravičena do dedovanja po partnerju, s katerim živi v zunajzakonski skupnosti že več kot deset let. Zanima jo, ali mora res to dokazovati v zapuščinskem postopku in kako se to sploh dokazuje.
Zunajzakonska zveza je dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki sicer nista sklenila zakonske zveze, vendar pa za to ne obstajajo zadržki, predvsem to, da partnerja nista (več) poročena s kom drugim.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
Pogoji za starostno pokojnino
Bralca A. M. iz okolice Trebnjega zanima, kdaj bo izpolnil pogoje za starostno pokojnino. V jeseni 2012 mu je prenehalo delovno razmerje zaradi stečaja podjetja, nato je bil uživalec nadomestila za brezposelne vse do nove zaposlitve junija 2013. Zaposlen je bil eno leto, zdaj pa je spet brez službe in uživa denarno nadomestilo. 58 let bo dopolnil julija 2015, pokojninske dobe iz naslova zaposlitev in uživanja denarnega nadomestila pa ima že 40 let.
Strožji pogoji za pridobitev pravic in spremembe pri odmeri
Z novim zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je začel veljati 1. januarja 2013, so se zaostrili po prej veljavnem zakonu določeni pogoji za pridobitev nekaterih vrst pokojnin, spremenil pa se je tudi način njihove odmere. Večina teh sprememb se uveljavlja postopno tako, da v začetku vsakega koledarskega leta začnejo veljati drugačni pogoji za pridobitev pravic, spremeni pa se tudi način določanja pokojninskih osnov, od katerih se odmeri pokojnine.
Zaostritve pogojev se nanašajo na višje starosti in daljšo pokojninsko dobo, spremembe pri določanju pokojninskih osnov pa na dolžino obdobja, iz katerega se upoštevajo plače oziroma zavarovalne osnove (novi zakon za oboje uporablja enoten termin: osnove) za njihov izračun. V nadaljevanju predstavljamo najpomembnejše novosti.