DEDIŠČINA IZ PRVEGA ZAKONA

Bralka in njen prvi mož sta se po ločitvi dogovorila, da bo hiša, ki sta jo zgradila v zakonu, njena, po njeni smrti pa naj jo dobi eden izmed njunih skupnih otrok. Bralka se je kasneje drugič poročila. Drugi mož je imel ob poroki že svoje otroke. V hiši, ki sta jo z drugim možem delno obnovila, zdaj živijo bralka in njen drugi mož ter njen sin iz prvega zakona. Bralko zanima, ali je hiša deloma tudi v lasti drugega moža, čeprav je le ona vpisana kot lastnica v zemljiški knjigi, in kako naj uresniči dogovor, ki sta ga imela s prvim možem.

V letnem poročilu ZPIZ 2014 je obravnavan tudi gmotni položaj upokojencev, ki se v zadnjem času iz leta v leto slabša. Naj poudarim, da je višina pokojnine posameznika praviloma odvisna od njegove pokojninske dobe in od plač oziroma zavarovalnih osnov za določeno obdobje. Obdobja, od katerih so se zajemale plače oziroma zavarovalne osnove, pa so se spreminjala.

Dolgo je veljalo obdobje 10 let pri izračunu pokojninske osnove, z reformo ZPIZ-1 se je postopoma podaljševalo na 18 let, z zadnjo reformo ZPIZ-2 pa na 24 let. Višina pokojnine pa je pogojena tudi z dolžino pokojninske dobe, kar vpliva na odmerne lestvice. Torej posameznik, ki ima pokojninske dobe le 15 let, ne more imeti tolikšne pokojnine kot tisti, ki je delal 40 let ali pa še več.

Hvaležnost

V svetovalnico je prišla naročnica, ki je večinoma nezadovoljna s svojim življenjem. Nič ji ne gre tako, kot bi si želela. Kot pravi, je mož z leti postal dolgočasen in si nimata skoraj več kaj povedati; nima nobene prave prijateljice, saj so se v preteklosti vse izkazale za sebične, kadar je kaj potrebovala, zato je razočarana tudi nad njimi. Hčerka se nikakor ne odloči, da bi imela otroka, in bi tako ona postala stara mama, kar si tudi želi. Naročnica je depresivna, ne vidi nobenega veselja v svojem življenju, niti to se je ne dotakne, da je kljub zrelim letom njeno telesno zdravje na zavidljivi ravni in da v resnici nima ne finančnih in tudi kakšnih drugih večjih težav ne.

Za osebno dopolnilno delo obvezne vrednotnice

V skladu z Zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanju dela na črno je 1. januarja 2015 začel veljati nov sistem osebnega dopolnilnega dela, ki je uvedel vrednotnico. V primerjavi z dosedanjim sistemom pravilnik dovoljuje precej širši nabor del, ki jih bodo posamezniki lahko opravljali, kot so inštrukcije, glasba, občasna šiviljska in čevljarska dela, popravila. Osebno dopolnilno delo lahko opravlja tudi upokojenec.

Možnosti sta dve: lahko opravljate osebno dopolnilno delo za druge, torej bo naročnik, ki bo lahko samo fizična oseba, za vas kupil vrednotnico, ali pa boste kupili vrednotnico zase in boste prek osebnega dopolnilnega dela prodajali izdelke, gozdne sadeže, zelišča ipd.

OPERACIJA HRBTENICE V TUJINI

Bralka je stara 65 let in mora na operacijo hrbtenice. Pred približno letom dni so ji v UKC povedali, da so čakalne dobe za operacijo hrbtenice tudi dve leti in več. V zadnjem letu dni se ji je stanje poslabšalo, zato potrebuje operacijo čim prej. Ko je spet poklicala v UKC, so ji povedali, da so se čakalne dobe celo podaljšale, tako da lahko operacijo pričakuje najprej v letu 2016. To pa se ji zdi predolgo. Zato jo zanima, ali ima zaradi tega pravico, da jo operirajo v tujini. 

Poklicala je zaskrbljena starejša gospa, ki se ji je približeval termin za dolgo pričakovano operacijo kolena, sama pa je doma skrbela za moža v začetnem stadiju demence. Skrbelo jo je, kdo bo skrbel zanj, ko bo ona na operaciji in po njej, ko bo njena mobilnost omejena?

Gospa je stara 76 let, njen mož pa že več kot 80. Živita sama v večjem stanovanju v ljubljanski stanovanjski soseski in sta brez potomcev ali drugih sorodnikov, ki bi jih lahko prosila za pomoč. Gospa je že dolgo čakala na operacijo in potihoma računala, da bo mož, ki je zaradi prvih znakov demence postajal vedno bolj zmeden in odvisen od njene pomoči, pristal na začasno nastanitev v domu za starejše. A ko je prejela datum operacije, mož ni hotel niti slišati za začasno selitev od doma, postal je nemiren, celo agresiven. Gospa je bila obupana, razmišljala je že, da bi odpovedala operacijo.

ZAVAROVANJE ZA OŽJI OBSEG PRAVIC

Bralka N. T. iz Ljubljane navaja, da je sinu začela plačevati prispevke za pokojninsko zavarovanje že v času študija. Ker sin po zaključku študija leta 2012 ni dobil zaposlitve, mu še kar naprej plačuje prispevke za prostovoljno zavarovanje. Glede na to, da je bil sin na dan 31. 12. 2012 prijavljen pri zavodu za zaposlovanje, je imela možnost, da še naprej plačuje nižje prispevke za pokojninsko zavarovanje. Zanima jo, ali je sploh smiselno še naprej plačevati prispevke oziroma kakšne pravice iz pokojninskega zavarovanja bo lahko uveljavil v prihodnosti.

STATUS STAREJŠEGA DELAVCA IN ODPOVED

Bralec pravi, da je delodajalec pred kratkim zaposlenim napovedal, da bo moral odpustiti nekaj zaposlenih, če se poslovne okoliščine ne izboljšajo. Ker je bralec star več kot 55 let, ga zanima, ali ga status starejšega delavca varuje pred odpovedjo zaradi poslovnih razlogov.

Nujno je ločiti dva na videz zelo podobna pojma, ki jih je uvedel novi Zakon o delovnih razmerjih ZDR-1 (Ur. list RS, št. 21/2013), saj imata različne pravne posledice.

Status starejšega delavca imajo tudi po novem zakonu ZDR-1, ki velja od 12. 4. 2013 naprej, tisti, ki so stari 55 let ali več, ne glede na dopolnjeno delovno ali pokojninsko dobo. Tak cenzus velja tako za moške kot ženske, starostni pogoj pa se v naslednjih letih ne zaostruje. Starejši delavec je že na podlagi zakona upravičen do treh dodatnih dni letnega dopusta, delodajalec pa mu npr. brez njegovega pisnega soglasja ne sme odrediti nadurnega ali nočnega dela. Po starem zakonu (ZDR) je bil status starejšega delavca pomemben tudi kot varovalna določba za relativno varstvo pred odpovedjo zaradi poslovnih razlogov.