Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
PRAVICA DO VOZIČKA
Mojemu možu se je zdravstveno stanje tako poslabšalo, da ne more več hoditi (zdaj ima že skoraj povsem ohromele noge). Zanima me, ali ima pravico na račun ZZZS pridobiti voziček oz. ali ima morda pravico pridobiti celo električni voziček.
Prvi pogoj za brezplačno pridobitev vozička je, da je oseba nezmožna hoditi oziroma je njena hoja tako nefunkcionalna, da zmore ob pomoči druge osebe ali ob uporabi pripomočkov prehoditi v bivalnem prostoru manj kot deset metrov. Poleg tega mora biti izpolnjen pogoj, da lahko taka oseba samostojno uporablja voziček na javnem mestu.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
PSIHIČNE TEŽAVE IN ZDRAVILIŠČE
Bralka piše, da je njen mož, ki je star 76 let, pred kratkim utrpel srčni infarkt. Slišala je, da je v tem primeru upravičen do zdraviliškega zdravljenja. Vendar pa ima po infarktu precej hude psihične težave, in žena se boji, da pri zdravljenju ne bo ravno »zgledno« sodeloval. Zato jo zanima, ali možu sploh pripada pravica do zdraviliškega zdravljenja in ali se lahko ta pravica omeji zaradi njegovih duševnih težav.
Zavarovanec ima pravico do zdraviliškega zdravljenja, ki obsega zahtevnejšo medicinsko rehabilitacijo s souporabo naravnih zdravilnih sredstev v naravnih zdraviliščih. Glede na vrsto se lahko zdraviliško zdravljenje izvaja na stacionarni način, tako da zavarovanec biva v zdravilišču, ali pa na ambulantni način, pri katerem zdravilišče le obiskuje. Če gre za stacionarni način izvajanja zdraviliškega zdravljenja, to traja do 14 dni, če pa gre za ambulantni način, pa do 10 dni. Izjemoma lahko zdraviliško zdravljenje traja do 21 dni, če je tako mogoče pričakovati dodatno izboljšanje funkcionalnih sposobnosti pacienta. Pravilo je, da se zdraviliško zdravljenje izvede v odobrenem trajanju brez prekinitev.
-
OBMOČNE ENOTE ZPIZ:
Celjska območna enota je ena večjih, zlasti zdaj ko k njej spada tudi Izpostava Trbovlje. Kot pravi njena direktorica Taja Žaberl, so Zpizove organizacijske enote po Sloveniji glede na velikost in količino dela organizirane nekoliko različno, vsebina pa je in mora biti enaka. Pri njih se delo odvija v glavni pisarni, oddelku za matično evidenco zavarovancev in prispevke, oddelku za pokojninsko in mednarodno zavarovanje, Izpostavi Trbovlje ter seveda oddelku za invalidsko zavarovanje in poklicno rehabilitacijo, ki je njihova posebnost.
-
Predhodnik sedanjega Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je v letu 1975 izplačal v povprečju 198.699 pokojnin mesečno, od tega 95.841 starostnih, 50.406 invalidskih in 52.452 družinskih pokojnin. V tem letu je bilo na novo priznanih 11.568 pokojnin, kar je bilo 2.234 ali 16,2 odstotka manj kot leto prej. Močno je usahnilo število na novo priznanih starostnih pokojnin (kar za 26,9 odstotka), invalidskih za 18,6 odstotka, število uživalcev novih družinskih pokojnin pa se je nekoliko zvišalo. Tem podatkom je sledila ugotovitev, da se število novo priznanih pokojnin po letu 1972 stalno znižuje in se bo v naslednjih letih umirilo.
Na vprašanja za izboljšanje bivanja starejših odgovarja Pavel Koltaj
GOSPODINJSKA POMOČ
V svetovalnici se je oglasila gospa, ki je iskala gospodinjsko pomoč za svojo mamo. Ta je kljub visoki starosti še vedno vitalna in samostojna, vendar jo čaka operacija, po kateri bo potrebno daljše okrevanje. V času obiska gospa sicer še ni vedela, koliko časa bo njena mama potrebovala pomoč in v kolikšni meri, vendar smo med pogovorom ugotovili, da pravzaprav išče pomoč za daljši čas. Poleg gospodinjske pomoči se ji zdi pomemben tudi družabni vidik, saj bo mama vse težje hodila naokrog.
O poslovanju Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v letu 2014
26. februarja 2015 se je svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ukvarjal z zelo pomembno tematiko, ki zadeva vse upokojence, zavarovance in tudi delovne invalide. Obravnaval je predlog Letnega poročila 2014 in ga pozitivno ocenil. Gradivo podrobno in zelo argumentirano obravnava delovanje zavoda na vseh področjih ne le za leto 2014, temveč primerjalno za daljše obdobje za nazaj. Tako je bilo članom sveta omogočeno, da so lahko sprejeli stališče o tem, kakšne rezultate je zavod dosegel kot celota in kako se kaže izvajanje sistema na pomembnih segmentih.
Pobuda za izredno uskladitev pokojnin v letu 2015
Že v zadnji številki Vzajemnosti smo napovedali, da bo svet zavoda na februarski seji med drugim razpravljal o pobudi članov sveta za sprejetje sklepa o izredni uskladitvi pokojnin v letu 2015. Dejali smo, da bitka ne bo lahka. To se je tudi zgodilo. Naj takoj povem, da bitka še ni dobljena. Svet zavoda je sprejel sklep, da se predlaga izredna uskladitev pokojnin v letu 2015.
V skladu z zakonom je lahko predlagatelj le organ upravljanja ZPIZ, to je svet zavoda. Predstavniki upokojencev in zavarovancev so argumentirali, zakaj je, upoštevajoč gmotni položaj upokojencev, utemeljeno predlagati izredno uskladitev pokojnin v letošnjem letu. Žal vsi člani sveta zavoda niso bili enakega mnenja, vendar je bil sklep sprejet z večino glasov navzočih članov. V razpravi je bilo poudarjeno, da pravna podlaga za izredno uskladitev pokojnin obstaja in da so tudi podani razlogi za takšno uskladitev po enem temelju.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
IZGUBA VDOVSKE POKOJNINE ZARADI SKLENITVE ZAKONSKE ZVEZE
Bralka A. K. iz okolice Ljubljane navaja, da ji je bila kot invalidki I. kategorije zaradi posledic bolezni priznana invalidska pokojnina. Po moževi smrti pa je poleg invalidske pokojnine uveljavila še del vdovske pokojnine. Zanima jo, ali bi lahko zaradi predvidene sklenitve nove zakonske zveze izgubila pravico do dela vdovske pokojnine.
Zakon določa, da vdova oziroma vdovec izgubi pravico do vdovske pokojnine, če sklene novo zakonsko zvezo pred dopolnitvijo starosti, ki je določena za pridobitev pravice do predčasne pokojnine, to je pred starostjo 60 let, razen če je pravico pridobil ali obdržal zaradi popolne nezmožnosti za delo. V prehodnem obdobju od leta 2013 do leta 2018 za vdovca in za vdovo do leta 2019 se starost, pri kateri izgubi pravico do vdovske pokojnine oziroma do dela vdovske pokojnine, postopoma zvišuje po 4 mesece vsako leto. Prav tako izgubi pravico do vdovske pokojnine tudi upravičenec, ki pred to starostjo vstopi v življenjsko skupnost, ki je po zakonu v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
DODATEK ZA PRETEKLO DELO
Po več letih neuspešnega iskanja službe sem jo končno našel. Z delovnim okoljem, sodelavci in delom sem zelo zadovoljen. Z delodajalcem sem se dogovoril za plačo, ki ustreza tarifnemu razredu po veljavni kolektivni pogodbi. Pri pregledu prve plačilne liste pa sem ugotovil, da nisem prejel dodatka za preteklo delo. Na vprašanje, zakaj nimam obračunanega tega dodatka, mi je delodajalec odgovoril, da moram predložiti ustrezno dokazilo. Zanima me, ali je to moja obveznost.
Delodajalec je pri obračunu plače ravnal popolnoma pravilno, da delavcu ni obračunal dodatka za delovno dobo, saj mora imeti za obračun le-tega podatke. Znesek osnovne plače v evrih predstavlja namreč obvezno sestavino vsake pogodbe o zaposlitvi. Na ta znesek se obračuna dodatek za preteklo delo v višini 0,5 odstotka za vsako izpolnjeno leto skupne delovne dobe. Do leta 2009 so se podatki o zaposlitvi delavca vpisovali v delovno knjižico, ki jo je med trajanjem zaposlitve delodajalec imel v hrambi, tako da mu je bil ta podatek praviloma vedno pri roki. Po določbi 227. člena Zakona o delovnih razmerjih, ZDR-1, delovne knjižice, ki so bile izdane do 1. januarja 2009, ohranijo naravo javne listine z vpisi, ki so bili izvedeni v skladu z do tedaj veljavnim zakonom in izvršilnim predpisom.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
PRAVA LJUBEZEN
Z naročnico, ki prihaja k meni že nekaj časa, sva se pogovarjali o težavi, ki jo obremenjuje. Bila je samohranilka, mož ji je zgodaj umrl, sama je vzgojila sina in hčer. Omogočila jima je šolanje, oba sta doštudirala, po svojem prepričanju jima je dajala veliko ljubezni. Ko sta otroka odrasla in se osamosvojila, so se začeli drugačni odnosi. Sin je niti za praznike ne pokliče, hčerka pa je prepričana, da ji je mama dolžna varovati vnuke, dnevno kuhati zanje in tudi posojati denar. Če se upre, hčerka povzdigne glas, včasih celo zamahne z roko. Sogovornica je razočarana nad odnosom svojih otrok, celo vnuki so se navzeli podcenjujočega obnašanja. Sprašuje se, kaj je naredila narobe.
