-
Iz letnega poročila, ki ga je obravnavala skupščina Nepremičninskega sklada, ki jo sestavlja svet ZPIZ, sledi, da je nepremičninski sklad v minulem letu posloval uspešno, saj je poslovno leto zaključil s čistim dobičkom 1,353.886 evrov. Člani skupščine so poudarili, da bo moral sklad v prihodnje še večjo pozornost nameniti tisti investicijski dejavnosti, ki bo spodbudila prilagajanje stanovanj dejanskim potrebam starejših in gradnjo oskrbovanih stanovanj v tistih okoljih, kjer je interes zanje največji, to pa je še zlasti na območju...
Drage upokojenke, dragi upokojenci!
Čeprav sta tudi minulo leto zaznamovala finančna kriza in nazadovanje gospodarske rasti, je našemu zavodu uspelo izplačevati pokojnine in druge dajatve v zakonsko določenem obsegu in v predvidenih rokih, ne da bi pri tem moral najemati posojila. Ta spodbudna ugotovitev je toliko pomembnejša, ker se je zaradi precejšnjega povečanja števila brezposelnih v pokojninski blagajni spet nabralo manj denarja kot leto poprej. Zato se je znova povečal delež, ki ga zagotavlja država iz svojega proračuna.
Tudi v prihodnje ne bo uskladitev
Gospodarska in finančna kriza vsak dan bolj vpliva na naše življenjske razmere, te pa se bodo očitno še bolj zaostrile. Pogoj za izboljšanje razmer je oživitev gospodarske rasti in stabilnost javnih financ, kar naj dosegli tudi z zmanjšanjem javnofinančnih odhodkov. Kako in s kakšnimi ukrepi, je med drugim vidno tudi iz Zakona o izpolnjevanju proračunov Republike Slovenije v letih 2014 in 2015 (ZIPRS 1415), ki ga je državni zbor sprejel minuli mesec.
Za nekatere od januarja nižje pokojnine
Med ukrepe, ki naj bi pripomogli k utrditvi javnih financ in k postopnemu okrevanju po gospodarski in finančni krizi, sodijo tudi spremembe in dopolnitve zakona o dohodnini (ZDoh-2M). Uporabljati se bodo začele od novega leta naprej. Učinki spremenjene zakonodaje niso ugodni za nekatere prejemnike pokojnin (pa tudi plač), saj spremembe vplivajo na nižja izplačila od dosedanjih. Navedeni zakon med drugim odpravlja vsakoletno usklajevanje zneskov olajšav in zneskov letnih davčnih osnov z rastjo cen življenjskih potrebščin v predpisanem...
-
Generalni direktorji pokojninskih skladov in zavodov držav, nastalih na ozemlju nekdanje SFRJ, se vsako leto srečujejo v drugi državi. Tokrat so se ob koncu oktobra srečali v Podgorici v Črni gori. Udeleženci so vnovič poudarili, da so taka srečanja več kot koristna ne le s stališča uresničevanja mednarodnih sporazumov o socialnem zavarovanju, temveč tudi s stališča uveljavljanja reform v pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Na srečanju v Makedoniji leta 2011 so bili sprejeti sklepi in priporočila za povečanje učinkovitosti pri...
Vaša svetovalka mag. Milena Paulini – december 2013
Dodatek za pomoč in postrežbo Bralka piše, da je njen mož že eno leto povsem odvisen od njene pomoči ter od pomoči druge osebe, ki pa jo mora plačati. Zanima jo, ali mu gre kak dodatek za nego. Z možem imata stalno prebivališče v Sloveniji, sta tudi slovenska državljana, vendar sta prej veliko časa preživela v Kanadi, od koder mož dobiva pokojnino. Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo uživalci starostne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki za osnovne življenjske potrebe...
Razlike odmerjenih odstotkov pokojnin izničujejo količniki
Odstotki za odmero pokojnine po starem (ZPIZ-1) in po novem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) se bistveno razlikujejo, zato tisti starejši, ki se lahko upokojijo še po starih predpisih, pogosto ne vedo, po katerem zakonu naj se upokojijo. Višina odmernega odstotka pa nujno ne pomeni tolikšne razlike v višini starostne pokojnine, čeprav vsak najprej pomisli na to. Njeno višino namreč izničijo drugačni količniki za preračun plač iz prejšnjih let. Že ZPIZ-1, ki je začel veljati 1. 1.
Vse večja vloga države v pokojninskem sistemu
Ljudje pogosto svoje nezadovoljstvo z zadevami, ki so kakorkoli povezane s pokojninami, usmerjajo na pokojninski zavod, žal pa to ni pravi naslov, saj je zavod pristojen le za uresničevanje zakonov. Tudi njegov organ – svet zavoda – ima je formalno vse manj moči. Prihodnji mesec bo zdajšnjim članom potekel štiriletni mandat, zato smo se pogovarjali s predsednico Anko Tominšek, ki je tudi dobra poznavalka zdajšnjega in prejšnjih pokojninskih zakonov.
Decembra se bo iztekel štiriletni mandat sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki ste ga vodili. Ste uresničili, kar ste si želeli? Želela sem si marsikaj, lahko pa rečem, da vsega nisem uresničila. Ne gre zgolj za moje osebne želje, ampak tudi za pobude in predloge, ki jih je svet zavoda kot organ upravljanja skupaj z vodstvom zavoda dajal drugim organom. Na kaj konkretno mislite, ko omenjate neuresničene želje? Žal nismo dosegli bistvenega premika na področju zagotavljanja večje discipline pri plačevanju prispevkov za...
Vaša svetovalka – Milena Paulini – november 2013
Od kdaj gre vdovcu del vdovske pokojnine Bralec M. L. iz Ilirske Bistrice piše, da mu je na pomlad letos umrla žena, ki je bila že upokojena, zahtevek za del vdovske pokojnine pa je vložil šele julija. Bil pa je neprijetno presenečen, ko je izvedel, da mu je bila pravica do dela vdovske pokojnine priznana šele od 1. avgusta naprej. Njegova soseda je namreč dobila del vdovske pokojnine izplačan tudi za nazaj, čeprav je zahtevek vložila nekaj mesecev po moževi smrti.
Delna upokojitev Bralka M. T. iz Ljubljane navaja, da je pogoje za starostno pokojnino izpolnila že pred štirimi leti, in sicer z dokupom petih študijskih let in z upoštevanjem znižanja starosti zaradi štetja zavarovalne dobe s povečanjem. Zdaj je stara 57 let in ima 42 let skupne pokojninske dobe. Zanima jo, ali bi že lahko začela delati po štiri ure, saj si ne želi v celoti prekiniti delovnega razmerja in bi zato uveljavila delno pokojnino. Po novem zakonu o PIZ lahko delavci v delovnem razmerju, samozaposleni, družbeniki in kmetje, ki so...
Vaš svetovalec – mag. Janez Tekavec – november 2013
Vračilo posojila Bralka si je za nakup hiše pri sorodniku izposodila nekaj denarja. Sklenila sta posojilno pogodbo in se v njej tudi dogovorila, da bralka jamči vračilo s hišo, ki jo je kupovala. Posojila še ni vrnila, odnosi pa so se medtem skrhali in sorodnik od nje zahteva, da takoj vrne posojilo z obrestmi vred, sicer ji bo prodal hišo. S tem, da bralka še ni odplačala svojega dolga, sorodnik, ki ji je posodil nekaj denarja za nakup hiše, še nikakor ni postal lastnik hiše niti je ne more kar sam prodati.