-
Bralec je imel sestro, ki je 22 let živela s precej starejšim moškim. Bralec meni, da ta moški ni finančno skrbel za sestro, pač pa je z njo živel, ker ni imel nobenih izdatkov za skupno življenje. Sestra in njen partner nista nikoli imela prijavljenega prebivališča na istem naslovu niti nista bila čustveno povezana. Sestra tudi ni imela otrok. Zdaj, ko je sestra umrla, bi radi po njej dedovali njeni bratje in sestre, pa tudi partner
Partner bo dedoval po sestri našega bralca, če se bo med postopkom izkazalo, da sta živela v zunajzakonski skupnosti. Zunajzakonska skupnost je dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, vendar ni bilo razlogov, zaradi katerih zakonska zveza med njima ne bi bila veljavna ali je ne bi mogla skleniti.
Višina dela vdovske pokojnine in pogoji za varstveni dodatek
Na prvi seji v letošnjem letu je svet pokojninskega zavoda sprejel nekaj bolj ali manj »operativnih« sklepov, ki jih vsako leto mora sprejeti, saj tako velevajo zakoni in v njih predpisani statistični podatki. Gre za sklep o zgornjih mejah za izplačilo dela vdovske pokojnine, sklep o dohodkovnem cenzusu za varstveni dodatek in sklep o valorizaciji vrednosti premoženja pri priznavanju pravice do varstvenega dodatka.
Del vdovske pokojnine
Vdovi ali vdovcu se lahko poleg njegove pokojnine izplačuje tudi 15 odstotkov vdovske pokojnine, ki pa ne sme presegati 15 odstotkov povprečne pokojnine v državi v minulem letu. Druga omejitev višine pa zadeva skupno izplačilo lastne pokojnine in dela vdovske pokojnine, saj ne sme presegati najvišjega zneska starostne pokojnine moškega za 40 let pokojninske dobe. Obe zakonski omejitvi lahko znižata del izplačane vdovske pokojnine ali celo onemogočata njegovo izplačilo, če je lastna pokojnina enaka ali višja od najvišje starostne pokojnine za moškega za 40 let pokojninske dobe. Od 1. januarja letos je to 1.724,41 evra. Se pravi, da vdova ali vdovec, ki prejema svojo pokojnino v takem ali višjem znesku, ne more dobiti po pokojnem partnerju še dela vdovske pokojnine.
Novi zakon ni idealen, vseeno pa prinaša tudi precej ugodnosti
Generalni direktor Zavoda za pokojninsko invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež meni, da reforma pokojninskega sistema, ki naj bi začela veljati 1. julija, resda postopoma zaostruje pogoje upokojevanja, vendar hkrati vsebuje inštrumente, ki zagotavljajo, da nove pokojnine ne bodo še naprej padale.
V lanskem letu so potekale priprave na reformo pokojninskega sistema. Kako je to vplivalo na delo zavoda?
Priprave na reformo so bistveno povečale obseg dela zavoda. Imeli smo bistveno več strank, ki so želele dobiti konkretne informacije o posledicah predvidenih sprememb zakona. Pri tem v določeni meri tudi niso bile zadovoljne s pojasnili, ki so jih dajali strokovni delavci, saj ti še niso bili seznanjeni z vsebino zakona, ker še ni bil sprejet. Tako smo stranke lahko informirali le o pogojih po zdaj veljavnem zakonu. Ko pa je ministrstvo za delo vsem slovenskim gospodinjstvom poslalo brošuro o novem zakonu, je zavod odprl posebno telefonsko linijo, na kateri smo dajali okvirna pojasnila o predlaganih zakonskih novostih in njihovih posledicah za upokojevanje. Sprva je bilo zelo veliko vprašanj, nato pa so se skrčila na štirideset klicev na dan. Strokovnjaki zavoda pa smo tudi sodelovali pri pripravi zakona, pri čemer smo skušali vplivati predvsem na to, da bi bile določbe zakona oblikovane tako, da bi jih bilo mogoče izvajati.
Vaš svetovalec mag. Janez Tekavc januar 2011
Hrup in smrad iz hleva
Bralka je pred časom kupila hišo, kjer je v bližini hlev. Zdaj ocenjuje, da živali v hlevu ter kmetijski stroji povzročajo pretiran hrup, hkrati pa se širi tudi smrad v okolje. Zanima jo, kaj lahko stori, da bo sosed zaprl hlev.
Če bralka pred nakupom hiše ni opazila, da je v bližini hlev, se je bržčas znašla v dokaj neprijetnem položaju. Na občini lahko preveri, ali je po prostorskih aktih na tem območju dovoljena gradnja hlevov, pri tem pa mora biti pozorna na prostorske akte, ki so veljali ob začetku gradnje hleva. Če je bil hlev zgrajen po letu 1967, mora imeti gradbeno dovoljenje, če pa je starejši, gradbenega dovoljenja ne potrebuje.
-
Izplačilo akontacije pokojnine
Bralka A. K. iz Ljubljane piše, da ji je bila leta 1989 v Črni Gori priznana pravice do starostne pokojnine. V Slovenijo se je preselila leta 1990 in naslednje leto uveljavila pravico do izplačila akontacije na starostno pokojnino. Kasneje pa ji je bila v Črni Gori priznana še pokojninska doba v trajanju 2 let in 3 mesecev, zato jo zanima, ali se ji zato lahko zviša starostna pokojnina, ki jo prejema v Sloveniji.
Po osamosvojitvi Republike Slovenije je bil sprejet odlok o izplačevanju akontacij pokojnin, ki so jih osebe s stalnim prebivališčem v RS uveljavile v drugih republikah SFRJ. Odlok določa, da Republika Slovenija s 1. novembrom 1991 začasno prevzame izplačevanje akontacij pokojnin in drugih dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so jih dolžne izplačevati skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja v republikah Bosni in Hercegovini, Črni Gori, Hrvaški, Makedoniji ali Srbiji vsem tistim upravičencem, ki so 1. novembra 1991 imeli stalno prebivališče na ozemlju Slovenije. Ker ima Slovenija z večino teh držav že sklenjene sporazume o socialni varnosti, razen s Črno Goro, je ZPIZ Slovenije z dnem veljavnosti sporazuma že prenehal izplačevati akontacije pokojnin.
-
Kaj bo z novim pokojninskim zakonom (ZPIZ-2), še ni jasno, čeprav ga je državni zbor že sprejel. Vendar pa je o njem razpravljal tudi državni svet in sprejel odložilni veto. In če ga bodo nato poslanci vendarle vnovič sprejeli, je že napovedan referendum o njem; predlagala ga je Zveza svobodnih sindikatov in v ta namen že zbrala zadostno število podpisov.
Razprava o pokojninski reformi je trajala več kot eno leto. Kdor je prisluhnil argumentom, da je nujno potrebna, ob zadnjih dogodkih ne more ostati »hladnokrven«. Kot je znano, so svoja stališča do te reforme izrekli tudi upokojenci. Zanimivo je, da so se v javni razpravi praviloma poenotili o tem, da je reforma potrebna in nujna. Z njo namreč želimo doseči dva glavna cilja, to je zagotoviti dostojne pokojnine za vse upokojene generacije (zdajšnjo in prihodnje) ter dolgoročno stabilnost pokojninske blagajne. Kako ta dva cilja doseči, pa pogledi niso bili povsem enotni.
-
Kot zdaj kaže, novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je državni zbor sprejel v prvi polovici decembra, s 1. januarjem 2011 še ne bo mogel stopiti v veljavo. To pa ne pomeni, da z januarjem ni prišlo do nekaterih sprememb v pogojih za pridobitev pravic iz obveznega zavarovanja! Zahteva jih še veljavni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), sprejet konec leta 1999, s katerim še naprej postopno uresničujemo takrat sprejeto reformo obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Sprejeta finančna plana za dve leti
Na decembrski seji je svet pokojninskega zavoda med drugim sprejel finančni načrt in program zavoda za leti 2011 in 2012.
Finančni načrt zavoda za leto 2011 je bil sprejet že konec leta 2009, zaradi novih makroekonomskih izhodišč javnofinančnih gibanj, ki izhajajo iz jesenske napovedi Umarja za leti 2011 in 2012, pa ga je bilo treba spremeniti. Nova makro-ekonomska izhodišča je bilo treba upoštevati tudi pri finančnem načrtu za leto 2012. Pri pripravi teh aktov je bilo treba upoštevati tudi oceno izpolnitve finančnega načrta za leto 2010, ki temelji na drugačnih podatkih o rasti uživalcev denarnih prejemkov iz pokojninske blagajne. Pri pripravi finančnih načrtov pa je bilo treba upoštevati tudi nove zakonodajne rešitve, in sicer zakona o socialno-varstvenih prejemkih, ki bo začel veljati 1. junija 2011, in zakona o izjemnih ukrepih zaradi gospodarske krize, ki zadeva uskladitev denarnih dajatev.
VAŠ SVETOVALEC – MAG. JANEZ TEKAVC: Odločanje etažnih lastnikov
Bralec je eden od etažnih lastnikov v stanovanjskem bloku. Pred časom je upravnik zaradi nesklepčnosti zbora stanovalcev razdelil med lastnike glasovnice o povečanju rezervnega sklada, saj je potrebno opraviti določena popravila, kar pa bo zahtevalo večja sredstva. Bralec je presenečen, ker je upravnik kljub temu, da je bila glasovnica le ena in je bilo na njej mogoče obkrožiti le enkrat "za" ali "proti", izračunal dva različna rezultata, in sicer za predlog, da se opravijo vzdrževalna dela, večino 54 odstotkov, za povečanje rezervnega sklada pa večino 51 odstotkov. Bralca zanima, ali mora res plačevati dodatna sredstva v rezervni sklad. Presenečen je tudi, da kar nekaj mesecev niso izvedeli, kakšni so bili rezultati glasovanja.
Vplivi polne starosti na upokojitev
Pojem »polna starost« je bil uveden v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja z zakonom, ki je začel veljati 1. januarja 2000. V njem je določena starost, pri kateri se zavarovanki ali zavarovancu zagotavlja starostna pokojnina, odvisna zgolj od dopolnjene pokojninske dobe. Če je starostna pokojnina uveljavljena pred dopolnitvijo polne starosti, je lahko tudi nižja, če pa je uveljavljena po dopolnitvi polne starosti, je višja od zneska, do katerega bi bil upravičen zavarovanec glede na dolžino dopolnjene pokojninske dobe!