Odpoved zavoljo poslovnih razlogov Bralec bo v kratkem dobil odpoved pogodbe o zaposlitvi zavoljo poslovnih razlogov. V zdajšnjem podjetju je zaposlen 8 let in 7 mesecev, star pa je 48 let. Zanimajo ga predvsem pravice, ki mu gredo, še posebej pa to, kaj je podlaga za določitev odpravnine. Upoštevaje delovno dobo v podjetju, je bralec v skladu z 92. členom zakona o delovnih razmerjih (ZDR) upravičen do odpovednega roka 45 dni, ki začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi. Delodajalec in delavec se skladno z 94. čl.

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je konec aprila na 26. seji razpravljal o več temah. Za naše bralce bo zagotovo zanimivo stališče sveta do poročila o poslovanju Zavoda Vzajemnost v letu 2011, torej institucije, katere glasilo pravkar prebirate. Svet je ocenil, da je bilo poslovanje zavoda Vzajemnost uspešno tudi lani. Tako oceno si nedvomno zasluži na podlagi podatkov iz poročila. V minulem letu je zavod praznoval 10. obletnico svojega obstoja.

Že v prejšnji številki smo pisali o tistih predlogih zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), ki zadevajo uživalce pokojnin in drugih prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Predlog je v postopku obravnave in sprejemanja doživel veliko sprememb in dopolnitev. Te so omogočile, da je državni zbor v začetku maja zakon tudi sprejel. Kdaj pa bo zakon zaživel in če sploh bo, pa v času, ko je nastajal ta prispevek, še ni bilo znano. Objavo zakona v Uradnem listu in s tem njegovo uveljavitev sta namreč preprečili zahtevi za...

Varstvo otrokovih pravic pri zdravstveni oskrbi Bralka iz okolice Celja sprašuje, ali so lahko starši prisotni pri zdravstvenih posegih pri otroku, če trajajo več kot en dan. Ko so njenemu štiriletnemu sinu operirali kilo, je namreč pri zdravstvenih delavcih naletela na osoren odziv, češ da je lahko pri otroku samo podnevi, ponoči pa ne, ker da jim primanjkuje prenočitvenih zmogljivosti. Tak hladen, birokratski odziv se ji ne zdi sprejemljiv in sprašuje, ali lahko izvajalec zdravstvene storitve staršem prepreči, da bi bili navzoči pri...

Pravica do obveščenosti o zdravstvenem stanju Slavica iz Ljubljane sprašuje, ali je zdravnik dolžan pacienta v celoti obvestiti o njegovem zdravstvenem stanju. Prav tako jo zanima, ali morajo zdravniki za operativne posege vselej pridobiti soglasje pacienta. Pravica do obveščenosti o zdravstvenem stanju je ena izmed najpomembnejših pacientovih pravic. Po zakonu ima namreč pacient pravico, da je v vsem in pravočasno obveščen o svojem zdravstvenem stanju, pa tudi o verjetnem razvoju ter posledicah bolezni ali poškodbe.

Vpogled v zdravstveno dokumentacijo Bralka piše, da je njen mož nenadoma zbolel in pred mesecem dni tudi umrl. Šele po moževi smrti je izvedela, da je imel prijateljico, s katero je imel razmerje leto dni pred smrtjo. Bralko zanima, ali se lahko ta gospa seznani z zdravstveno dokumentacijo pokojnega moža? Po smrti se lahko s pokojnikovo dokumentacijo seznanijo osebe, ki so pooblaščene z zakonom (to so njegov zakonec ali zunajzakonski partner, partner iz istospolne skupnosti, otroci in posvojenci, kadar pa teh oseb ni, pa njegovi starši) in...

Skrb za otroka v prvem letu starosti Bralec J. S. iz okolice Murske Sobote piše, da ima dva otroka, stara 26 in 27 let, za katera pa z ženo nista izkoristila porodniškega dopusta. Zanima ga, ali se mu čas skrbi za otroka lahko šteje v pokojninsko dobo, saj bi se v tem primeru lahko prej starostno upokojil, star pa je 58 let. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa primere, ko se v zavarovalno dobo všteva tudi čas zunaj delovnega razmerja.

Plačilo prispevkov za zavarovalno dobo s povečanjem za nazaj Bralec A. K. z Dolenjske piše, da je bil zaposlen v podjetju na delovnem mestu gozdarja, na katerem se mu je štela zavarovalna doba s povečanjem. Od leta 1998 dalje pa opravlja enako delo kot samostojni podjetnik. Zanima ga, ali lahko plača prispevke za zavarovalno dobo s povečanjem za nazaj, da bi se tako lahko prej starostno upokojil. Za določitev delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem zato, ker so izredno težka in zdravju škodljiva, ali za vključitev v...

Starejši delavec in dopust Bralec sprašuje, pri kateri starosti pridobi status starejšega delavca in s tem daljši dopust. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) v 159. členu določa, da ima delavec v koledarskem letu pravico do letnega dopusta, ki ne more biti krajši od štirih delovnih tednov ne glede na to, ali dela polni ali krajši delovni čas. Minimalno število dni letnega dopusta je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca.

Upokojenec in podjetnik Bralec piše, da se namerava upokojiti, zato ga zanima, ali lahko ostane še naprej solastnik in direktor družinskega podjetja. Zgolj lastništvo ali v bralčevem primeru solastništvo d.o.o. ni ovira za upokojitev, oviro pa predstavlja dejstvo, da je bralec hkrati direktor ali poslovodna oseba družbe. Smiselno je, da direktor podjetja postane kdo drug, sam pa lahko postane prokurist podjetja, pri čemer naj ne prejema zneska, ki bi presegal minimalno plačo.

Oporočno dedovanje Bralca zanima, kdo obvesti sodišče o smrti in mu predloži oporoko, ter kdo skrbi za njeno izpolnitev. Sprašuje tudi, ali mora napisati novo oporoko, če bi jo želel deloma spremeniti, ter kaj se zgodi z volili, če oseba, ki so ji namenjena, ni več živa. Ob smrti smrtovnico napiše matičar, ki tudi vodi knjigo umrlih. Ob tem povabi tudi najbližje sorodnike (verjetne dediče), da sporočijo podatke o premoženju pokojnika. Te podatke vpiše v smrtovnico skupaj s podatki iz javnih evidenc ter s podatki o možnih dedičih in jih...