-
Izplačilo akontacije pokojnine
Bralka A. K. iz Ljubljane piše, da ji je bila leta 1989 v Črni Gori priznana pravice do starostne pokojnine. V Slovenijo se je preselila leta 1990 in naslednje leto uveljavila pravico do izplačila akontacije na starostno pokojnino. Kasneje pa ji je bila v Črni Gori priznana še pokojninska doba v trajanju 2 let in 3 mesecev, zato jo zanima, ali se ji zato lahko zviša starostna pokojnina, ki jo prejema v Sloveniji.
Po osamosvojitvi Republike Slovenije je bil sprejet odlok o izplačevanju akontacij pokojnin, ki so jih osebe s stalnim prebivališčem v RS uveljavile v drugih republikah SFRJ. Odlok določa, da Republika Slovenija s 1. novembrom 1991 začasno prevzame izplačevanje akontacij pokojnin in drugih dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so jih dolžne izplačevati skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja v republikah Bosni in Hercegovini, Črni Gori, Hrvaški, Makedoniji ali Srbiji vsem tistim upravičencem, ki so 1. novembra 1991 imeli stalno prebivališče na ozemlju Slovenije. Ker ima Slovenija z večino teh držav že sklenjene sporazume o socialni varnosti, razen s Črno Goro, je ZPIZ Slovenije z dnem veljavnosti sporazuma že prenehal izplačevati akontacije pokojnin.
-
Kaj bo z novim pokojninskim zakonom (ZPIZ-2), še ni jasno, čeprav ga je državni zbor že sprejel. Vendar pa je o njem razpravljal tudi državni svet in sprejel odložilni veto. In če ga bodo nato poslanci vendarle vnovič sprejeli, je že napovedan referendum o njem; predlagala ga je Zveza svobodnih sindikatov in v ta namen že zbrala zadostno število podpisov.
Razprava o pokojninski reformi je trajala več kot eno leto. Kdor je prisluhnil argumentom, da je nujno potrebna, ob zadnjih dogodkih ne more ostati »hladnokrven«. Kot je znano, so svoja stališča do te reforme izrekli tudi upokojenci. Zanimivo je, da so se v javni razpravi praviloma poenotili o tem, da je reforma potrebna in nujna. Z njo namreč želimo doseči dva glavna cilja, to je zagotoviti dostojne pokojnine za vse upokojene generacije (zdajšnjo in prihodnje) ter dolgoročno stabilnost pokojninske blagajne. Kako ta dva cilja doseči, pa pogledi niso bili povsem enotni.
-
Kot zdaj kaže, novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je državni zbor sprejel v prvi polovici decembra, s 1. januarjem 2011 še ne bo mogel stopiti v veljavo. To pa ne pomeni, da z januarjem ni prišlo do nekaterih sprememb v pogojih za pridobitev pravic iz obveznega zavarovanja! Zahteva jih še veljavni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), sprejet konec leta 1999, s katerim še naprej postopno uresničujemo takrat sprejeto reformo obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Sprejeta finančna plana za dve leti
Na decembrski seji je svet pokojninskega zavoda med drugim sprejel finančni načrt in program zavoda za leti 2011 in 2012.
Finančni načrt zavoda za leto 2011 je bil sprejet že konec leta 2009, zaradi novih makroekonomskih izhodišč javnofinančnih gibanj, ki izhajajo iz jesenske napovedi Umarja za leti 2011 in 2012, pa ga je bilo treba spremeniti. Nova makro-ekonomska izhodišča je bilo treba upoštevati tudi pri finančnem načrtu za leto 2012. Pri pripravi teh aktov je bilo treba upoštevati tudi oceno izpolnitve finančnega načrta za leto 2010, ki temelji na drugačnih podatkih o rasti uživalcev denarnih prejemkov iz pokojninske blagajne. Pri pripravi finančnih načrtov pa je bilo treba upoštevati tudi nove zakonodajne rešitve, in sicer zakona o socialno-varstvenih prejemkih, ki bo začel veljati 1. junija 2011, in zakona o izjemnih ukrepih zaradi gospodarske krize, ki zadeva uskladitev denarnih dajatev.
VAŠ SVETOVALEC – MAG. JANEZ TEKAVC: Odločanje etažnih lastnikov
Bralec je eden od etažnih lastnikov v stanovanjskem bloku. Pred časom je upravnik zaradi nesklepčnosti zbora stanovalcev razdelil med lastnike glasovnice o povečanju rezervnega sklada, saj je potrebno opraviti določena popravila, kar pa bo zahtevalo večja sredstva. Bralec je presenečen, ker je upravnik kljub temu, da je bila glasovnica le ena in je bilo na njej mogoče obkrožiti le enkrat "za" ali "proti", izračunal dva različna rezultata, in sicer za predlog, da se opravijo vzdrževalna dela, večino 54 odstotkov, za povečanje rezervnega sklada pa večino 51 odstotkov. Bralca zanima, ali mora res plačevati dodatna sredstva v rezervni sklad. Presenečen je tudi, da kar nekaj mesecev niso izvedeli, kakšni so bili rezultati glasovanja.
Vplivi polne starosti na upokojitev
Pojem »polna starost« je bil uveden v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja z zakonom, ki je začel veljati 1. januarja 2000. V njem je določena starost, pri kateri se zavarovanki ali zavarovancu zagotavlja starostna pokojnina, odvisna zgolj od dopolnjene pokojninske dobe. Če je starostna pokojnina uveljavljena pred dopolnitvijo polne starosti, je lahko tudi nižja, če pa je uveljavljena po dopolnitvi polne starosti, je višja od zneska, do katerega bi bil upravičen zavarovanec glede na dolžino dopolnjene pokojninske dobe!
Usklajevanje pokojnin in drugih dajatev
Svet zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vsako leto v februarju odloča o uskladitvi pokojnin. Letos je stopil v veljavo ukrep, ki pomembno posega v uskladitve. Po novem se namreč upošteva le polovična rast povprečne plače v letu 2009 v primerjavi z letom 2008.
Člani sveta so v razpravi poudarili, da podatki govore o slabšanju materialnega položaja upokojencev, kar je med drugim vidno tudi iz razmerja med povprečno plačo in povprečno pokojnino. Več kot polovica upokojencev prejema pokojnino, nižjo od 500 evrov, kar je pod ravnijo, ki je pri nas priznana kot meja za preživetje, to pa je 562 evrov. Pri načrtovani modernizaciji pokojninskega sistema bi morali vsi pristojni organi to dejstvo upoštevati, saj ni sprejemljivo, da tako velika skupina upokojencev, mnogi tudi s »polno delovno dobo«, živi na...
Milena Paulini: Dodatek k tuji pokojnini
Bralka V. S. iz Izole je leta 1990 v Bosni in Hercegovini pridobila pravico do starostne pokojnine, ki se ji izplačevala do maja 1992, ko se je preselila k hčerki v Slovenijo. Vse do začetka veljavnosti sporazuma med obema državama je prejemala od ZPIZ dodatek k pokojnini, odmerjen v višini 70 odstotkov najnižje pokojninske osnove, od 1. 7. 2008 dalje pa le še razliko, saj ji je bosanski zavod spet pričel izplačevati starostno pokojnino. Zanima jo, ali ji bil dodatek pravilno odmerjen in ali sodi med socialno-varstvene pravice, ki bi jih morali dediči po njeni smrti vračati državi Sloveniji.
Mag. Janez Tekavc: Preživnina nekdanji ženi
Bralec se je pred desetletji ločil in sodišče je odločilo, da mora nekdanji ženi plačevati preživnino. Z leti so prihodki bralca upadli, sam ocenjuje, da morda na tretjino tistega, kar je prejemal v času ločitve. Nekdanja žena pa je medtem podedovala stanovanje in še nekaj drugih stvari. Zanima ga, ali mora še naprej plačevati preživnino in če, kako dolgo.
Zakonec, ki nima sredstev za življenje in ki ni po svoji krivdi nezaposlen, ima pravico od drugega zakonca zahtevati preživnino. Nepreskrbljeni zakonec sme zahtevati preživnino v postopku za razvezo zakonske zveze, lahko pa tudi s posebno tožbo, ki jo mora vložiti v letu dni po pravnomočni razvezi. Preživnino sodišče določi po potrebah upravičenca in zmožnostih zavezanca.
-
O modernizaciji sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja je svet pokojninskega zavoda razpravljal že maja letos in s svojimi stališči seznanil pristojne organe. Na zadnji seji pa se je seznanil s spremembami in dopolnitvami, ki jih je v tem času doživel predlog ZPIZ-2, in pri tem ocenil, kako so njegova stališča upoštevana v predlogu ZPIZ-2.
Svet je ugotovil, da je predlagatelj deloma upošteval zavodova stališča. Ker pa najpomembnejše rešitve še vedno niso uveljavljene in jih bo mogoče v nadaljnjem postopku še izboljšati, je vnovič pozval vse socialne partnerje, da z nadaljevanjem socialnega dialoga skušajo izoblikovati take rešitve, ki bodo v interesu vseh generacij in ki bodo sprejemljive za večino. Opozoril je, da je treba rešitve presojati tudi s stališča uresničevanja enega najpomembnejših načel sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja - načela medgeneracijske solidarnosti.