Maja sprejeti zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) je zaradi posegov v številne pravice v presoji na ustavnem sodišču, v bližnji prihodnosti pa se obeta tudi razprava v državnem zboru, saj so opozicijski poslanci vložili predlog za spremembo 143. člena, ki ureja usklajevanje pokojnin, in predlog za spremembe členov, ki spreminjajo nekatere pravice vojnih veteranov. Za dva od teh členov (143. in 232.) so bile vložene tudi pobude za oceno njihove ustavnosti. Predlagana sprememba 143.

Dodatno zdravstveno zavarovanje Druga sprememba, ki zadeva 101. in 232. člen ZUJF, pa zahteva razširitev zdaj bistveno omejene pravice do dodatnega zdravstvenega zavarovanja tudi na ranjene in družinske člane padlih v vojni za Slovenijo leta 1991 ter njihove družinske člane. Predvideva pa tudi le začasno izgube pravice do plačila zdravstvene storitve v višini razlike do polne vrednosti. Ta je po določbah ZUJF zagotovljena le do 1. januarja 2013. Če bi bila predlagana zakonska sprememba sprejeta, izguba ne bi bila trajna, temveč bi veljala do...

Družinska pokojnina po materi Bralka M. L. iz Ljubljane piše, da je bila njenemu sinu, ki je zaradi duševne bolezni invalid I. kategorije, priznana invalidska pokojnina od leta 2010 dalje. Pokojnina mu je bila odmerjena za 15 let pokojninske dobe in je 270 evrov, njegovi prejemki skupaj z varstvenim dodatkom pa tako dosegajo blizu 400 evrov. Ker mu prejemki kljub skupnemu gospodinjstvu ne zadoščajo za preživetje, mu bralka vseskozi finančno pomaga, zato jo zanima, ali bo sin po njeni smrti upravičen do družinske pokojnine.

Lastniški delež kot darilo Bralka je skupaj s partnerjem zgradila hišo. Sama ima hčer iz prejšnjega zakona, partner pa nima svojih otrok. Ker je partner bolan, bi rad podaril svoj del hiše bralkini hčeri. Zanima ga, kakšni bi bili davki v tem primeru. Hči bralke ni hči njenega partnerja niti je ni partner posvojil. Tako torej šteje za osebo, ki ni v sorodstvenem razmerju, zato je uvrščena v skupino obdarjencev, za katere veljajo najvišji davki na darila. Davki na dediščine in darila so odvisni od sorodstvenega razmerja in vrednosti daril.

Bonusi za odložitev upokojitve Bralec A. Ž. iz Ljubljane je star 59 let in ima 40 let delovne dobe, zato bi se že lahko upokojil. Njegov delodajalec in tudi sam pa je zainteresiran, da bi še naprej delal pri njem, saj je dokaj velika razlika med zdajšnjo plačo in pričakovano pokojnino. Boji pa se, da bi ga zaradi nove pokojninske zakonodaje, ki naj bi veljala že v naslednjem letu, doletele neugodne posledice, če bi odložil upokojitev. Slišal je tudi, da bi zaradi odložitve upokojitve lahko uveljavljal določene bonuse. Določba 391.

Povračila stroškov med zdravstveno preiskavo v drugem kraju Bralka iz Polzele piše, da jo je pred mesecem dni osebni zdravnik napotil na diagnostične preiskave kolka v Ljubljano. Zanima jo, ali je za pot upravičena do povračila potnih stroškov in kje lahko to uveljavlja? Da, vsaka zavarovana oseba, ki je napotena na diagnostični pregled v drugi kraj, ima pravico do povrnitve potnih stroškov, ki vključuje tako prevozne stroške, kot tudi stroške za prehrano in nastanitev med potovanjem in bivanjem v drugem kraju.

Novi pokojninski zakon, katerega predlog je septembra prišel v javno razpravo, naj bi po predvidevanju vlade začel veljati l. januarja 2013. Ker bomo v času trajanja postopka zakonu namenili več pozornosti, se tokrat omejujemo le na najpomembnejše novosti ter na tiste (že) znane določbe, ki zanimajo večino bralcev. Vlada Republike Slovenije je na svoji spletni strani objavila predlog novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), o katerem so se v času, ko smo pripravljali ta prispevek, že začela usklajevanja med vladnimi...

Nova pokojninska reforma je nujna ne le zavoljo nenehnih opozoril organov in institucij EU, temveč predvsem zaradi demografskih tokov in gospodarskih razmer. Dobro je, da vsi poudarjajo, da so izhodišča reforme, predvsem pa cilji sprejemljivi.

Najpomembnejša cilja te nove pokojninske reforme sta enaka kot pri tisti, ki je bila zavrnjena na referendum. Najpomembnejša sta dolgoročna finančna stabilnost pokojninske blagajne in primerne pokojnine za zdajšnje in prihodnje upokojence. Ker vsi nenehno poudarjajo, da je pokojnina pravica na podlagi dela in plačanih prispevkov, pričakujemo, da bo tokrat to izhodišče v novi pokojninski reformi tudi dosledno uresničeno. Sistem obveznega pokojninskega zavarovanja pa mora tudi v prihodnje temeljiti na načelih medgeneracijske solidarnosti ter vzajemnosti, ki že več kot stoletje dokazujeta svojo utemeljenost.
Naj opozorimo le na nekaj temeljnih rešitev, ki vnovič razvnemajo duhove.

Dokup za presežne delavce Bralec S. L. iz Ljubljane piše, da je že dopolnil 60 let starosti in 34 let in 1 mesec delovne dobe. Zanima ga, ali res ne izpolnjuje pogojev za dokup za presežne delavce, ker bi moral imeti za to že 35 let pokojninske dobe brez upoštevanja časa služenja vojaškega roka. Spričo predvidenih sprememb pokojninske zakonodaje bi se želel upokojiti še letos, zato je pripravljen, če je to potrebno, dokupiti tudi čas služenja vojaškega roka. Določba 195.

Vdovska pokojnina iz Avstrije Bralka S. P. iz okolice Brežic piše, da je umrl njen zunajzakonski partner, ki je prejemal starostno pokojnino iz Avstrije. Skupaj sta živela približno 10 let, njuna zunajzakonska zveza pa je trajala vse do partnerje smrti. Zanima jo, ali je upravičena do njegove ali vsaj dela njegove pokojnine, ker je slišala, da je to urejeno podobno kot v Sloveniji. Republika Slovenija je ena redkih držav EU, ki je že leta 1984 zakonsko zvezo izenačila z zunajzakonsko zvezo, kar zadeva priznanje pravice do vdovske pokojnine.