Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
KONKURENČNA PREPOVED IN KONKURENČNA KLAVZULA
Delavcu se v kratkem izteče denarno nadomestilo, in ker mu do upokojitve manjka še okoli 5 let, se pogovarja z mogočimi delodajalci, ki se zaradi specifičnosti njegovega poklica precej zanimajo zanj. Na teh pogovorih so mu omenjali konkurenčno prepoved in konkurenčno klavzulo. Zanima ga, v čem se razlikujeta?
Konkurenčna prepoved je zakonska prepoved, ki je opredeljena v 39. členu Zakona o delovnih razmerjih in velja med trajanjem delovnega razmerja, konkurenčna klavzula pa se lahko ob upoštevanju drugih pogojev dogovori ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za največ dve leti po prenehanju delovnega razmerja.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
OBVEZNO ZAVAROVANJE NA PODLAGI DRUGEGA PRAVNEGA RAZMERJA
Bralec A. K. iz Logatca je solastnik in prokurist manjšega podjetja, vendar do zdaj ni bil vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje, saj je to delo opravljal za mesečno plačilo, ki ni dosegalo zneska minimalne plače. Zdaj je dobil informacijo, da veljaven zakon ureja to področje drugače.
Veljaven zakon bistveno drugače ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje oseb, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja za plačilo opravljajo določeno delo. Po prejšnjem zakonu za osebe, ki so na podlagi opravljanja dela v okviru drugega pravnega razmerja prejele plačilo, manjše od zneska minimalne plače, ni veljala obvezna vključitev v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zdaj pa obvezno zavarovanje ni več pogojeno z višino doseženega dohodka iz drugega pravnega razmerja, tako da se ta določba ni začela uporabljati že z...
-
Projekt Erasmus+ se je uspešno začel
Zveza društev upokojencev Slovenije je sprejela izziv in prva organizirala mednarodni projekt Erasmus – Mostovi. Uvodni del je potekal od 4. do 7. julija v Juvanju v občini Ljubno ob Savinji z zaključno ekskurzijo v Logarsko dolino.
Projekt Erasmus+, ki bo potekal do leta 2017 v Sloveniji, Nemčiji, Avstriji ter na Češkem, je namenjen medgeneracijski izmenjavi znanja oziroma sodelovanju upokojencev z generacijami v osnovnih in srednjih šolah ter na univerzah. Mlajši udeleženci seniorje učijo tehnologijo in tuje jezike. Upokojeni intelektualci pa prispevajo svoje izkušnje za izboljšanje izobrazbe in kot motivatorji (priprava na razgovor za službo idr.). V okviru projekta bodo potekali medgeneracijski pogovori o parlamentarnem delu, med politiki na lokalni, državni in evropski ravni, diskusije na spletu, seminarji, ekskurzije idr. Udeleženci naj bi svoje predloge za izboljšave na področju izobraževanja posredovali politikom.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
PONOVNO ZAUPANJE
V svetovalnico je po dogovoru prišla pretresena naročnica z možem. Še vedno je bila v šoku, ker je odkrila, da jo je mož prevaral s sodelavko, in to ni bilo samo enkratno dejanje. Najbolj pa mu je zamerila, da ji ni vsega odkrito povedal, ko ga je soočila s storjenim, ampak je morala sama dalj časa raziskovati, za kaj je sploh šlo in na kakšen način. Meni, da bi ji bilo lažje, če bi ji takoj vse priznal. Mož je pripravljen narediti vse, kar je v njegovi moči, da bi mu odpustila in da bi znova zaživela v miru.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
OBJEKTIVNA ODGOVORNOST ZDRAVNIKOV
Bralca zanima, v katerih primerih govorimo o objektivni odgovornosti vodilnih zdravstvenih delavcev. Zanima ga tudi, kakšno odgovornost predstavlja za zdravnike Kodeks medicinske deontologije.
Objektivne odgovornosti vodilnih zdravstvenih delavcev ne smemo zamenjevati z objektivno odškodninsko odgovornostjo, ki je v obligacijskem pravu uveljavljena v nekaterih posebnih okoliščinah (opravljanje nevarne dejavnosti, odgovornost staršev za ravnanje otrok, odgovornost države zaradi terorističnih dejanj). Prav tako je ne smemo zamenjevati s subjektivno odškodninsko odgovornostjo, za katero se zahteva posameznikova krivda (naklep ali malomarnost), ampak gre za odgovornost posameznika, ki izhaja iz njegovega posebej izpostavljenega položaja v neki ustanovi, organizaciji, instituciji ali podjetju.
-
Ko je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v Šaleški dolini naglo naraščalo število zaposlenih v specifičnem gospodarskem okolju, kjer so prevladovali rudarstvo, energetika, kovinskopredelovalna industrija, gradbeništvo in tekstilna industrija, se je pojavila potreba po možnosti uveljavljanja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Velenju, saj je Območna enota Ravne na Koroškem oddaljena 50 kilometrov. Zaradi težkih delovnih pogojev in fizično zahtevnega dela, ki so ga opravljali mnogi tukajšnji delavci, je bila po besedah vodje Zpizove velenjske izpostave Tadeje Dremel še zlasti izrazita zahteva po samostojnem senatu invalidske komisije v Velenju, kar je bil tudi glavni razlog za ustanovitev izpostave.
Na vprašanja za izboljšanje bivanja starejših odgovarja Pavel Koltaj
SPET DOMA
Starejši gospod nas je zaprosil za pomoč pri iskanju najemnega stanovanja. S podobnimi prošnjami se sicer redno srečujemo, vendar pa je bil njegov primer drugačen, ker je domala vse svoje življenje preživel v tujini, kamor je pred leti odšel za zaslužkom. Pred kratkim se je upokojil, zato bi se rad vrnil in tukaj preživel starost.
Ker v Sloveniji nima sorodnikov ali znancev, se je iskanja stanovanja lotil sam. Zaradi slabega znanja slovenščine pa se je kmalu zapletlo. V pogovoru z njim se je izkazalo, da gospod ni izbirčen glede lokacije in velikosti stanovanja, zato smo kmalu našli primerno najemno stanovanje v enem izmed manjših slovenskih mest, katerega lastnik je javni stanovanjski sklad. Z upravnikom stavbe smo se dogovorili za ogled stanovanja in se pozanimali tudi glede razpisnih pogojev ter drugih podrobnosti najema.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
DOKAZOVANJE POKOJNINSKE DOBE S PRIČAMI
Bralca A. L. s Primorskega zanima, ali še lahko uveljavlja pokojninsko dobo s pričami. Šele zdaj je dobil naslove prič, ki bi lahko potrdile njegovo zaposlitev, ki ni bila upoštevana pri upokojitvi. Navedeno zaposlitev ob upokojitvi sploh ni uveljavljal, saj ni bila vpisana v delovno knjižico niti niso obstajala nobena dokazila.
Bralec še vedno lahko uveljavlja pokojninsko dobo tudi le s pričami, če ne razpolaga z delnimi listinskimi dokazi. Postopek za ugotovitev zaposlitve se začne na pisno zahtevo bralca, v kateri poleg podatkov o sporni zaposlitvi navede še naslove vsaj dveh prič, ki bi lahko potrdili njegovo zaposlitev. Pomembno je, da bralec predlaga takšni priči, ki jima je na podlagi lastnega védenja in opažanja znana njegova zaposlitev z vsemi elementi delovnega razmerja, kot so delovni čas, plačilo za opravljeno delo, vnaprej določene delovne naloge, odgovornost za opravljeno delo, nadrejenost, pravica do dopusta … Pričama morajo biti elementi delovnega razmerja neposredno znani, zato naj bi bili zaposleni pri omenjenem delodajalcu v času, ki ga uveljavlja bralec. Če pa bralec ne more predlagati takšnih prič, naj predlaga priče, ki bodo lahko na podlagi lastnih zaznav in sklepanj verodostojno potrdile njegovo zatrjevano zaposlitev.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
BOLNIŠKI DOPUST IN PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA
Delavka je zaposlena za določen čas 9 mesecev. Delodajalec ji je že omenil, da pogodbe ne namerava podaljšati. Zanima jo, ali je delodajalec dolžan podaljšati pogodbo o zaposlitvi, če bo morda ob njenem izteku na bolniškem dopustu zaradi rizične nosečnosti.
Časovna komponenta pogodbe o zaposlitvi za določen čas predstavlja bistveno sestavino pogodbe o zaposlitvi. Morebiten obstoj bolniškega dopusta ob izteku časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, zato v ničemer ne vpliva na prenehanje delovnega razmerja, ki ga delodajalec lahko brez zadržkov zaključi, kar bi veljalo tudi v primeru, če bi bila delavka že na porodniškem dopustu.
-
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
POROŠTVO ZA KREDIT
Bralka je bila porok za hčerkin kredit pri banki. Hčerka in zet kredita nista vračala, zato je banka zahtevala izvršbo na bralkino hišo in z njo tudi uspela. Bralka pa je šla v osebni stečaj. Kupec zahteva, da se iz prodanega in nekdaj njenega stanovanja izseli, bralka pa želi imeti vsaj majhno stanovanje.