Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
PRAVICA DO PREVOZA Z REŠILNIM AVTOMOBILOM
Mož je utrpel možgansko kap in je negiben. S sorodniki smo se dogovorili, da ga bomo premestili v enega izmed domov za upokojence, kjer bo deležen najboljše mogoče oskrbe. Zanima nas, ali mu v tem primeru pripada pravica do prevoza z rešilnim avtomobilom. Slišali smo, da pacientom ta pravica pripada samo v nujnih primerih.
Ne, to ne drži. Poleg primerov, ki so označeni kot nujni, imajo namreč določene osebe pravico do prevoza z reševalnim vozilom tudi v nekaterih drugih primerih. Po zakonu sicer velja, da so do prevoza z reševalnimi vozili upravičene zavarovane osebe. Taka oseba ima pravico do prevoza z reševalnim vozilom, kadar zaradi zdravstvenih ali drugih razlogov ni mogoče opraviti prevoza z javnim prevoznim sredstvom.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
PRIPRAVE NA PREGLED
Poklicala je bralka, ki ima v kratkem težko pričakovan prvi pregled pri kardiologu. Pripravila je že vse izvide dosedanjih pregledov pri različnih specialistih in napisala dolg spisek težav. Se pa boji, da vso noč pred pregledom ne bo spala, ko bo stopila pred zdravnika, bo zaradi strahu pozabila, kaj vse bi mu morala povedati in ga vprašati.
Pri svojih osebnih zdravnikih smo navadno bolj sproščeni, težave pa nastopijo, ko pridemo k neznanemu zdravniku, zato nekaj nasvetov. Osnovno pravilo je, da ne poskušate v eni sapi povedati vsega, kar je narobe. Dobro pomislite, kaj je bila tista težava, zaradi katere vas je zdravnica napotila h kardiologu. Ste imeli bolečine v prsih, težave z dihanjem, otekanjem, ste čutili nereden utrip srca, imate neurejen krvni tlak, ste izgubili zavest in podobno. To težavo najprej poudarite in naj bo rdeča nit pogovora s specialistom. Dober zdravnik vas bo znal spraševati tako, da bo dobil vse podatke, ki jih potrebuje. Ne vzemite za zlo, če vas bo na spoštljiv način prekinil. Pomagal vam bo, da se ne izgubite v nepomembnih podrobnostih.
Prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje plačuje zavod
O nujnih spremembah na področju zdravstvenega zavarovanja in varstva je že kar nekaj časa veliko govora. Najnovejše so bile v grobem predstavljene prejšnji mesec. O njih bomo seveda pisali tudi v Vzajemnosti. Tokrat pa odgovarjamo na vprašanja nekaterih bralcev, nanašajoča se na veljaven način plačevanja prispevkov uživalcev pokojnin in denarnih nadomestil iz invalidskega zavarovanja za obvezno zdravstveno zavarovanje. Ali upokojenci plačujejo te prispevke? Kako ti vplivajo na višino njihovih pokojnin? So te zaradi tega nižje?
Januarja za 1,15 odstotka višje pokojnine
Bralci se gotovo spominjajo, da smo v novembrski številki napovedali možnost uskladitve pokojnin, ki naj bi jo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (zavod) opravil v januarju 2017. Uskladitev naj ne bi temeljila na določbah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (sistemski zakon), temveč jo je predvideval predlog zakona o izvrševanju proračunov republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (ZIPRS 1718), ki je bil tedaj še v javni obravnavi. Državni zbor je navedeni zakon na seji konec novembra 2017 sicer sprejel. Zaradi naknadno izglasovanega veta državnega sveta pa je moral o njem ponovno odločati. Tudi ponovljena obravnava je bila uspešna in navedeni zakon je bil na seji 6. decembra 2016 dokončno sprejet.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
POGOJI ZA STAROSTNO POKOJNINO
Bralka A. L. iz Logatca navaja, da je rojena 11. 4. 1956, nezaposlena in ima skupne pokojninske dobe 32 let in 1 mesec. Za znižanje starosti pa bi lahko uveljavila vzgojo in skrb za dva otroka, zaposlitev pred 18. letom ter 18 mesecev beneficirane dobe, saj je šest let delala na delovnem mestu, na katerem se je štela zavarovalna doba s povečanjem. Mnenja je, da z upoštevanjem navedenih znižanj že izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino.
Spodbudno - povečujejo se prihodki iz prispevkov
1. januarja 2017 se bodo pokojnine uskladile za 1,15 odstotka. Ker se upokojenci večkrat jezijo tudi na ZPIZ, češ da jim pokojnine tako nizko usklajuje, je treba pojasniti, da o uskladitvi ni odločal svet zavoda, ampak je le potrdil višino uskladitve, ki jo je določil državni zbor s sprejemom zakona o izvrševanju proračuna za leti 2017 in 2018 (ZIPRS1718). Kot zanimivost – finančni načrt zavoda za leto 2017, ki je bil sprejet decembra 2015 in h kateremu je dala soglasje Vlada RS februarja 2016, je opredelil uskladitev v višini 1,40 odstotka.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
STOPNJA INVALIDNOSTI
Bralec je prejel odločbo Zpiza, s katero so njegovemu delavcu priznali 3. kategorijo invalidnosti s pravico do dela na drugem ustreznem delovnem mestu in z določenimi omejitvami. Nad odločbo sta se pritožila oba z delavcem. Delavec je bil prepričan, da mu bo priznana 1. kategorija invalidnosti in da se bo invalidsko upokojil, bralca pa je zmotilo, ker bi moral delavcu najti drugo ustrezno delo, čeprav ga ne more. Zanima ga, kaj lahko pričakujeta.
Janez Sušnik postal predsednik Zdusa
Na decembrskem zboru članov Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) v Ljubljani je bil na nadomestnih volitvah, potem ko je poleti zaradi zdravstvenih razlogov odstopil Anton Donko, izvoljen dosedanji začasni predsednik Janez Sušnik. Največjo nevladno organizacijo, ki šteje okrog 210.000 članov, bo vodil do leta 2019, ko se izteče preostalo mandatno obdobje.
Za mesto predsednika Zdusa se je potegoval še predsednik ljubljanske mestne zveze upokojencev Marjan Sedmak, vendar njegova kandidatura ni bila odobrena. Statutarno-kadrovska komisija je namreč ugotovila, da njegovo matično društvo Koseze ni plačevalo članarine.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
DEDOVANJE V ZUNAJZAKONSKI SKUPNOSTI
Bralka je potem, ko je ovdovela, našla partnerja, s katerim sta bila skupaj dobrih sedem let. Partner je umrl in bralko zanima, ali bo lahko dedovala po njem. Z njegovima sestrama se o dedovanju ni mogla dogovoriti, čeprav se strinja, da njen delež po njeni smrti dedujeta sestri pokojnega partnerja.
Zunajzakonska skupnost je glede dedovanja izenačena z zakonsko zvezo, kar pomeni, da je bralka upravičena dedovati po pokojnem partnerju. Pri tem ni odločilno, kje je imel kdo izmed njiju prijavljen svoj stalni naslov, pač pa je pomembno, ali sta bila kot mož in žena, le da se nista poročila.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
TEŽAVEN ODNOS S HČERJO
Na pogovor je prišla gospa, ki se je želela posvetovati glede odnosov v družini. Ima odrasli hčeri. S starejšo se ne more pogovarjati, ne da bi se mimogrede sprli, tudi za malenkosti. Nikoli ne ve, kakšne volje bo, ko pride na obisk, zato jo takšen odnos bega in izčrpava. Bolj bi se ji rada približala, pa ne ve, kako. Z mlajšo se dobro razumeta, se medsebojno spoštujeta in negujeta takšen odnos, ki bi si ga gospa želela imeti z obema.
Zagotovo drži, da smo si ljudje različni, in vsi starši vedo, da nista niti dva otroka enaka. Tudi odrasli otroci ostajajo različni, kar pa ne pomeni, da je eden boljši kot drugi, ker se z enim mogoče bolje ujamemo. Vsi ljudje smo v nečem enaki – v nam pomembnih odnosih moramo zadovoljevati nekaj pomembnih relacijskih potreb, da se bomo dobro počutili z drugo osebo. Najprej v odnosu potrebujemo občutek varnosti. Gre za to, da se lahko pokažemo taki, kot smo, brez strahu, da bi izgubili naklonjenost druge osebe in bi nas ta kritizirala.
