VAŠA SVETOVALKA: Milena Paulini
Starostna pokojnina brez zmanjšanja
Bralec J. D. iz Ljubljane navaja, da je star 61 let in 4 mesece ter da ima 33 let in 8 mesecev pokojninske dobe. Delodajalec mu je kot invalidu III. kategorije invalidnosti odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, s tem da je prej pridobil mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Po izteku odpovednega roka in po prenehanju delovnega razmerja se bo bralec novembra letos prijavil na zavodu za zaposlovanje. Zanima ga, ali se lahko upokoji, preden bo star 63 let, in za koliko bi se mu pokojnina zmanjšala, saj bi z dodano dobo za čas študija in služenja vojaškega roka izpolnil pogoj 40 let pokojninske dobe, še preden bi dopolnil starost 63 let.
-
Vplačila v rezervni sklad
Bralec živi v večstanovanjskem bloku. Stavba je potrebna obnove, zato so se lastniki pred časom odločili, da vodo opravili določena investicijska dela ter da se zaradi tega povečajo mesečna vplačila v rezervni sklad. Bralca zanima, ali lahko upravnik kar sam razpolaga s sredstvi rezervnega sklad, ali bodo stanovalci vplačevali več le toliko časa, kot bo trajala obnova, ali lahko zahteva vračilo neporabljenih sredstev rezervnega sklada.
Skromna novembrska uskladitev?
November je v sistemskem zakonu (ZPIZ-1) določen kot drugi rok za uskladitev pokojnin v koledarskem letu. Zaradi začasnega omejevanja rasti izdatkov za ta namen, pa tudi te uskladitve ne bo mogoče opraviti tako, kot določa navedeni zakon, temveč bo lahko tako kot februarska uskladitev izvedena po zakonu o intervencijskih ukrepih zaradi gospodarske krize (ZIUZGK), ki velja od 1. januarja do 31. decembra 2010.
Interventni zakon prepolavlja možne višine uskladitev, določene v sistemskem zakonu! Novembra se tako lahko pokojnine uskladijo za 50 odstotkov dosežene rasti povprečne plače za obdobje januar – september 2010 v primerjavi s povprečno plačo za obdobje januar – december 2009. Višina uskladitve pa je tudi po tem zakonu tako kot po ZPIZ-1 omejena; znašati sme največ toliko odstotkov, da povprečno zvišanje najnižje pokojninske osnove, veljavne v letu 2010, po opravljeni februarski in novembrski uskladitvi v primerjavi z mesečnim povprečjem te osnove, veljavne v letu 2009, ne preseže 50 odstotkov ocenjene rasti povprečne plače za obdobje januar – december 2010 v primerjavi z njenim povprečjem v obdobju januar – december 2009, prikazane v jesenski napovedi gospodarskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj.
Nekatere novosti, predvidene z ZPIZ-2
Vlada je v začetku septembra določila predlog novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), s katerim udejanja napovedano modernizacijo tega sistema. Predlog je posredovala v obravnavo državnemu zboru, potekala pa bo po rednem postopku, ki bi moral biti končan do konca leta, da bo lahko novi zakon začel veljati 1. januarja 2011. Besedilo bo do sprejema nedvomno doživelo še številne spremembe in dopolnitve.
Z željo, da bi bili s predlaganimi spremembami čim bolje seznanjeni, bomo postopoma predstavljali najpomembnejše novosti in poskušali pojasniti tudi njihov pomen in posledice.
S seje sveta pokojninskega zavoda
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je na septembrski seji proučil predvsem problematiko beneficirane delovne dobe. Pri tem je še posebej opozoril na dejstvo, da v zadnjem desetletju tej problematiki niso namenili ustrezne pozornosti ni pristojni organi ni posamezne interesne skupine. Potrebna pa bi bila revizija delovnih mest, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem ali pa so zavarovanci vključeni v obvezno poklicno zavarovanje. Člani sveta so bili presenečeni spričo informacije, da število tovrstnih zavarovancev v javnem sektorju narašča, upada pa v realnem sektorju. Menili so, da tudi na tem področju pravna država ne deluje zadovoljivo, saj ne deluje pristojna komisija niti ni zagotovljen prepotreben nadzor. Svet je ustanovil novo komisijo, ki naj bi obravnavala zahtevke tistih zavarovancev, ki so v skladu z veljavno zakonodajo ostali v obveznem zavarovanju in niso vključeni v poklicno zavarovanje.
VAŠ SVETOVALEC - Milena Paulini
Zdravstveno zavarovanje v Sloveniji
Bralka A. Z. piše, da uživa samostojno slovensko starostno pokojnino, ima pa stalno prijavljeno prebivališče na Hrvaškem. Veliko časa tudi preživi v Sloveniji, zato jo zanima, ali ima kot slovenska upokojenka pravico do obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje vedno dobi negativen odgovor, čeprav sama ve za primere, ko imajo upokojenci zdravstveno zavarovanje v obeh državah.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Slovenijo in Hrvaško določa, da je upokojenec, ki prejema pokojnino le po predpisih ene države pogodbenice in ima stalno prebivališče na območju druge države pogodbenice, upravičen do storitev po predpisih druge države pogodbenice, vendar v breme pristojnega nosilca prve države pogodbenice. Če upokojenec začasno prebiva na območju prve države pogodbenice, je upravičen do nujnih zdravstvenih storitev po predpisih in v breme te države pogodbenice.
Polovična uskladitev transferjev z rastjo cen
Z julijem so se po letu dni socialni transferji zvišali za 1,2 odstotka. Zavoljo gospodarske krize so namreč lahko letos socialni prejemki višji le za polovico zakonsko določene letne uskladitve.
Državni zbor je novembra lani sprejel zakon o intervencijskih ukrepih zaradi gospodarske krize (ZIUZGK), s katerim je začasno, za obdobje od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2010, omejil rast izdatkov državnega proračuna, proračunov občin, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, in sicer tako, da je znižal višino uskladitev, določenih z zakonom o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (ZUTPG) in z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Transferji posameznikom in gospodinjstvom, ki se usklajujejo po ZUTPG, se smejo po določbah posebnega zakona v letu 2010 uskladiti le v višini polovice zakonsko določenega obsega uskladitve!
Socialno varstveni prejemki po »starem« še do konca maja
Državni zbor je sredi julija sprejel dva zakona za zagotavljanje socialne varnosti, in sicer zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) in zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), ki naj bi po zagotovilih predlagatelja pripomogla k pravičnejšemu razdeljevanju javnih sredstev na tem področju in k večji preglednosti dodeljenih pravic posameznikom in družinam. Zakona bosta začela veljati 1. junija prihodnjega leta in ne januarja, kot je bilo sprva predvideno.
Delali bomo dlje za višje pokojnine
V prvi polovici avgusta je vlada predstavila predlog novega pokojninskega zakona, ki naj bi ga parlament sprejel jeseni, tako da bi začel veljati že januarja 2011. V predlogu so upoštevane tiste pripombe iz javnih razprav, ki so zakon izboljšale in se ne oddaljujejo od temeljnih ciljev, ki jih želi doseči vlada. To pa je med drugim zagotoviti tudi boljše pokojnine, za katere pa bomo morali delati dlje, kot je poudaril Peter Pogačar, direktor direktorata na ministrstvu za delo, ki vodi delovno skupino za pripravo tega zakona.
Izračun vrednosti nepremičnine
Bralka ima tri otroke. Sin bi naj dedoval nepremičnino v celoti, sestrama pa izplačal njuna deleža. Nepremičnina naj bi bila po bralkinih besedah vredna 90.000 evrov. Zanima jo, kako se določa vrednost nepremičnine in v katerem času naj dedič izplača druge deleže?
Otroci praviloma dedujejo po svojih starših po enakih delih, se pravi v konkretnem primeru vsak od otrok po tretjino. Praviloma se deduje tako, da sodišče vsako stvar, ki predstavlja zapuščino (vsako nepremičnino, vsak dobropis na računih pri bankah in podobno) razdeli med dediče tako, da vsak od njih dobi svoj delež vsake stvari. Pri nepremičninah tako postanejo dediči solastniki nepremičnin, denar pa se razdeli mednje po njihovih deležih.
