Spomladi nas je klicala bralka, ki je razmišljala o tem, da bi se vključila v prostovoljsko delo. Ni vedela, kaj bi pravzaprav želela početi in na koga naj se obrne, zato smo jo usmerili na Slovensko filantropijo. Pred kratkim se je spet oglasila s samimi lepimi izkušnjami in predlogom, naj za prostovoljstvo navdušimo še koga. Z veseljem posredujemo nekaj informacij.

Najprej presodite, ali bi vam ustrezalo delo z živalmi, druženje s starejšimi, pomoč otrokom pri šolskih nalogah, pomoč tujcem pri učenju slovenščine ali kaj drugega. Že vnaprej premislite, koliko časa bi namenili za prostovoljsko dejavnost, ste se pripravljeni kam peljati ali ne bi želeli za uro ali dve iz domačega kraja. Tako boste lažje našli primerno dejavnost. Prostovoljce vedno potrebujejo tudi pri humanitarnih organizacijah, kot so Rdeči križ, Slovenska karitas, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Unicef, v zavetiščih za živali, dobrodošli so v domovih za starejše ali drugih socialnih zavodih, pri združenjih bolnikov ali invalidov ipd.

 KAKO SE PRILAGODITI NOVIM RAZMERAM

V svetovalnico je prišla oseminpetdesetletna gospa v stiski. Lani se je upokojila in od takrat samo še joka za vsako malenkost, je razdražljiva, pogosto ne spi, ima glavobole in je brez energije. Najpomembnejša težava je v tem, da ji je kar naenkrat začelo šumeti v ušesu. Zdravnik ji je povedal, da je diagnoza tinitus neozdravljiva in da se bo morala na šumenje enostavno navaditi, kar se ji zdi grozno.

Vsak med nami kdaj občuti žalost ali nemoč, vendar je razlika, ali gre za prehodne občutke ali pa za resno motnjo, ki negativno vpliva na počutje, medsebojne odnose, storilnost, občutek lastne vrednosti … Tako imenovana depresivna motnja ali depresija pomeni v prvi vrsti daljše, pogostejše ter intenzivnejše nihanje v razpoloženju in čustvovanju, kar posledično privede do spremembe vedenja in mišljenja.

NADSTANDARDNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE

Bralka, stara čez 60 let, razmišlja, da bi sklenila nadstandardno zdravstveno zavarovanje, vendar jo skrbijo morebiten drobni tisk, ki bi omejeval njene pravice, in stroški tega zavarovanja. Slišala je, da znašajo tudi do 100 evrov mesečno. 

Nadstandardno zdravstveno zavarovanje je primerno za tiste posameznike, ki ocenjujejo, da jim standardne pravice in storitve ne zadoščajo. Dejstvo je, da se obseg pravic in kakovost storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja znižujeta. Bistvo nadstandardnega zavarovanja je v tem, da vam zagotavlja višji standard zdravstvenih storitev. Z njim običajno pridobite boljše bivanje in oskrbo v zdraviliščih in bolnicah (plačilo dodatnih stroškov), pravico do vračila stroškov za zahtevnejše zdravstvene pripomočke, materiale in zdravila, zagotavljanje zdravstvenih storitev v osnovni zdravstveni dejavnosti pri zdravniku, ki ni vaš osebni zdravnik, zobozdravnik ali ginekolog, in uveljavljanje storitev v samoplačniških specialističnih ambulantah.

PREMESTITEV NA DRUGO DELOVNO MESTO

Bralec zaradi napovedane reorganizacije in ukinitve nekaterih delovnih mest pričakuje, da bo premeščen na drugo delovno mesto. Kolegi so že dobili nove pogodbe o zaposlitvi, kjer je tudi klavzula o poskusnem delu. Zanima ga, ali lahko ostane brez odpravnine in pravic na zavodu za zaposlovanje, če ne bo uspešno opravil poskusnega dela, čeprav je v podjetju zaposlen že vrsto let in je star 52 let.

Strah bralca je odveč. Klavzula o poskusnem delu je sicer popolnoma korektno dogovorjena tudi v takem primeru, ko z delavcem sklenejo novo pogodbo o zaposlitvi, saj bodo v poskusni dobi preverjali delavčevo strokovnost oziroma usposobljenost za delo na drugem delovnem mestu, ki po vsej verjetnosti zahteva tudi določena dodatna in drugačna znanja, kot jih zahtevajo na zdajšnjem delovnem mestu. Če poskusne dobe ne bo uspešno opravil, mu bo delovno razmerje sicer prenehalo, toda upravičen bo do odpravnine, in sicer v višini, kot če bi prejel odpoved zaradi poslovnega razloga. Ker bralec ni navedel podatka o tem, koliko časa je zaposlen pri tem delodajalcu, naj mu bo v pomoč 108. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki opredeljuje odpravnino.

SORAZMERNI DEL DODATKA ZA POMOČ IN POSTREŽBO

Bralčeva žena E. P. s Štajerskega navaja, da ima njen mož, ki je hudo zbolel, starostno pokojnino iz Slovenije in Nemčije. Zanima jo, ali je sploh upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo, glede na to, da je uživalec sorazmernega dela starostne pokojnine, kot tudi kakšno mora biti njegovo zdravstveno stanje za pridobitev dodatka za pomoč in postrežbo. Nadalje bi še rada izvedela, ali ima tudi Nemčija podobno dajatev, če je upokojenec odvisen od pomoči druge osebe.

Skupaj s pokojnino ali v zakonu določenim zneskom nadomestila iz invalidskega zavarovanja za julij je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (zavod) na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 izplačal tudi letošnje letne dodatke. Iz predhodnih statističnih podatkov (dokončni bodo na voljo šele po koncu leta) smo izbrali najzanimivejše, ki dajejo odgovor na najpogosteje zastavljena splošna vprašanja ob izplačilu tega prejemka. Ta pa so: koliko sredstev je bilo treba zagotoviti za njegovo izplačilo, komu vse je bil izplačan in kam.

Upravni odbor Zveze društev upokojencev Slovenije je sprejel manifest, ki ga, kot so zapisali, »s podporo celotnega članstva postavlja pred slovensko javnost in določevalce v političnem procesu«. Upokojenska generacija je prehodila dolgo pot na aktivnem in političnem področju, »z znanjem, izkušnjami in modrostjo«, zdaj pa jo skrbi, da izborjenih pravic in pridobitev ne bi izgubila. Prav tako jo skrbi za generacije, ki prihajajo, zato so napisali manifest, ki ga objavljamo v celoti.

»Zdravstvena reforma. Zahtevamo, da smo kot reprezentativni déležnik vključeni v pripravo izhodišč za prepotrebno zdravstveno reformo. Dobro smo seznanjeni tako s prednostmi kot slabostmi dosedanjega razvoja, zato lahko kritično in odgovorno prispevamo k oblikovanju takšnih rešitev, ki bodo skladne z družbenimi in demografskimi spremembami. Javno in vsem dostopno zdravstvo mora tudi v prihodnje ostati osnovni nosilec zdravstvene dejavnosti. Pri izvajanju zdravstvenih storitev se bomo zavzemali za kakovostno, učinkovito, racionalno in vsem dostopno zdravstvo. Financiranje zdravstvenega sistema mora temeljiti na načelih vzajemnosti in solidarnosti.

VRAČILO SREDSTEV ZA OBNOVO

Bralka je živela s partnerjem v hiši njegovih staršev, kjer sta preuredila mansardo v stanovanje. Po desetih letih sta se razšla. Partner se je preselil nadstropje nižje v stanovanje svojih staršev, bralka z njunim sinom pa je ostala v mansardi. Za obnovo stanovanja so veliko prispevali njeni starši, zato bralko zanima, kako naj sredstva dobi nazaj oziroma ali lahko postane solastnica hiše. Partnerjevi starši, ki so zemljiškoknjižni lastniki celotne stavbe, so pripravljeni dati delež na stavbi vnuku, njej pa nikakor ne.

Bralka se je z mlado sosedovo družino dogovorila, da jim bo dvakrat do trikrat na teden čuvala malčka, ker ga še ne želijo dati v vrtec. Živi sama, otroke ima rada, pa tudi nekaj dodatnih evrov ji bo prav prišlo ob nizki pokojnini. Soseda pa jo je opozorila, da je to delo na črno in da ima lahko težave.

Ker gospa otroka čuva občasno in za to dobi tudi plačilo, se to šteje za osebno dopolnilno delo (sem spadajo še občasna pomoč v gospodinjstvu, obiranje gozdnih sadežev, izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti, inštrukcije, prevajanje ali lektoriranje …). To je ena izmed možnosti za občasen zaslužek upokojencev, kot jo predvideva zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, saj sta varstvo otrok in čiščenje stanovanj med dejavnostmi, ki ju najpogosteje opravljajo na črno.