ZAMENJAVA OSEBNEGA ZDRAVNIKA

Bralki je bila pred kratkim dodeljena nova osebna zdravnica, ker se je prejšnja upokojila. Z njo je bila zelo zadovoljna, česar pa ne more reči za novo. Gospa se ji ne oglaša na telefon, pogosto je odsotna in ji tudi noče predpisati zdravil, ki jih je pri prejšnji zdravnici brez težav dobila. Razmišlja, da bi jo zamenjala, vendar je slišala, da lahko to stori šele po enem letu. Prosi za opis postopka zamenjave.

Res je, da je uveljavljeno splošno pravilo, v skladu s katerim lahko osebno zdravnico/zdravnika načelno zamenjate šele po enem letu. Vendar pa obstajajo tudi možnosti, v skladu s katerimi lahko to storite že pred tem, če za to obstajajo določeni razlogi. Tako bi lahko, recimo, osebno zdravnico zamenjali, če bi bila ta več kot tri mesece neprekinjeno odsotna zaradi bolezni, porodniškega dopusta, strokovnega izpopolnjevanja ali drugih vzrokov ali če bi odšla na delo v drug kraj (razlog nedosegljivosti). Glede na to, da pravite, da je zdravnica pogosto odsotna, nedosegljiva, preverite, ali je ta odsotnost dolgotrajna. 

ODMERA POKOJNINE GLEDE NA DATUM UVELJAVITVE

Bralka A. K. navaja, da je 31. 8. 2015 uveljavila izplačilo 20-odstotnega dela starostne pokojnine z dopolnitvijo 39 let pokojninske dobe brez dokupa, pogoj starosti pa je imela izpolnjen že prej. Razmišlja, ali bi bilo boljše uveljaviti starostno pokojnino decembra 2016 zaradi ugodnejših odmernih odstotkov ali 1. 3. 2017, in bi se ji upoštevali še trije dodatni meseci za ugodnejše vrednotenje.

Višina starostne pokojnine je odvisna od višine pokojninske osnove ter dopolnjene pokojninske dobe, ki se odraža v višini odmernega odstotka. Za 15 let zavarovalne dobe je pokojnina odmerjena od pokojninske osnove v višini 26 odstotkov za moškega in 29 odstotkov za žensko, tako da se za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe prišteje 1,25 odstotka oziroma za šest mesecev 0,65 odstotka. V prehodnem obdobju vse do leta 2022 je zakon za zavarovanke določil drugačno vrednotenje pokojninske dobe glede na uveljavitev pravice do pokojnine (od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2016 – 1,41 odstotka oziroma za šest mesecev 0,71 odstotka; od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2019 – 1,38 odstotka oziroma za šest mesecev 0,69 odstotka; od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2022 – 1,3 odstotka oziroma za šest mesecev 0,65 odstotka).

Zavarovanci, ki so že neposredno pred upokojitvijo ali pa jih taka odločitev čaka v najbližji prihodnosti, so prav gotovo seznanjeni s spremembami pravil za izračun pokojnin, določenih v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), veljavnem od 1. 1. 2013. Te se nanašajo tako na način izračunavanja pokojninske osnove kakor tudi na višino mogočih odstotkov, uporabljenih za njihovo odmero. Metodologija izračuna pa kljub tem spremembam ostaja enaka več desetletij uveljavljenemu načinu.

Bralka, stara 73 let, je letos januarja pri okulistu dobila zastonj očala za gledanje od blizu in od daleč. Niso pa ji hoteli izdati zastonj očal z zatemnjenimi stekli. Za steklo in okvirje bi morala plačati 120 evrov, kar pa s 362 evri pokojnine ne zmore. Okulist ji je predlagal, naj prinese napotnico, in bo plačala le 9,50 evra. Vendar se je zapletlo, ker je ugotovil, da bi bila upravičena do te ugodne cene le, če bi imela dioptrijo minus 10, ima pa dioptrijo plus 2. Prosi za razlago predpisa glede izdaje brezplačnih očal.

Bralcem Vzajemnosti in poznavalcem pokojninske zakonodaje je znano, da je zavod po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) zavezan izplačati skupaj z redno pokojnino za mesec maj tudi letni dodatek. Manj znano pa je, da lahko zavod s soglasjem finančnega ministra navedeni prejemek izplača tudi v več obrokih ali pozneje.

ZPIZ-2 določa, da je letni dodatek izplačan v dveh različnih višinah, višjem in nižjem znesku. Mejo za njuno izplačilo opredeljuje z določenim razmerjem do najnižje pokojninske osnove, veljavne v posameznem koledarskem letu. Določa tudi vrsto mogočih upravičencev do posamezne višine tega prejemka. Dejanske višine letnih dodatkov pa sistemski zakon ne določa, temveč je ta določen v zakonu, s katerim je urejeno izvrševanje državnega proračuna.

MOŽNOSTI UPOKOJITVE DELOVNEGA INVALIDA

Bralka A. L., od leta 2009 naprej invalidka III. kategorije, navaja, da se ji zdi zelo krivično, ker se bo po izračunu zavoda lahko upokojila šele spomladi 2020 pri starosti 59 let in 3 mesece ter z 41 leti in 6 meseci pokojninske dobe iz delovnega razmerja. Meni, da bi se morali invalidi starostno upokojiti še po prejšnjem zakonu, ki je imel milejše pogoje za starostno pokojnino, ali pa bi morali imeti možnost predčasne upokojitve.

Veljavni zakon za zavarovanko zaostruje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine tako glede starosti kot tudi pokojninske dobe ter uvaja pravico do predčasne pokojnine. Poleg tega razlikuje pokojninsko dobo brez dokupa od pokojninske dobe, kar ima za posledico izpolnitev pogojev za starostno oziroma predčasno pokojnino. To je bil tudi razlog, da zakon v prehodni določbi ureja varstvo pričakovanih pravic za brezposelne zavarovance, invalide in prejemnike poklicne pokojnine, da lahko pod določenimi pogoji še naprej uveljavijo pravico do starostne pokojnine po prejšnjem zakonu, čeprav še niso izpolnili pogojev za starostno pokojnino.

SOLASTNIŠTVO POČITNIŠKE GARSONJERE

Bralka je solastnica garsonjere na morju. Drugi solastnik je svak, dejansko pa garsonjero največ uporabljajo njegovi otroci z družinami. Vsako leto se bralka odpove uporabi poleti, ker so otroci zelo radi na morju. Bralko to vse bolj moti, ker bi tudi sama rada šla kdaj poleti na morje. Ves čas plačuje tudi polovico stroškov, čeprav ni želela, da v garsonjero namestijo klimatsko napravo, ki porabi veliko elektrike.

Solastniki so upravičeni uporabljati stvar, ki je v solastnini, v skladu s svojimi solastniškimi deleži. V tem primeru je torej bralka upravičena uporabljati garsonjero do polovice, njen svak ali namesto njega kdo drug, ki ga določi svak, pa polovico. Zaradi enakosti pravic in enakovrednosti solastnikov to pomeni, da jo ima vsak solastnik pravico uporabljati polovico enakovrednega obdobja, na primer pol vsakega letnega časa. Če bi šla bralka rada poleti na morje, se temu ni dolžna odpovedati zaradi nečakov in njihovih otrok. Garsonjera je namreč do polovice njena, kar pomeni, da lahko enako kot svak, ki je drugi solastnik, na primer določi, da bo sama ali pa namesto nje nekdo drug uporabljal garsonjero v delu, ki ji pripada. Dejstvo, da so se svak, njegovi otroci in vnuki navadili, da uporabljajo garsonjero več, kot jim pripada, jim namreč ne daje več pravic, pač pa so lahko le hvaležni, da je bilo do zdaj tako.

OBSEG ZAVAROVANJ PRI S. P.

Bralcu se v kratkem izteče denarno nadomestilo na zavodu za zaposlovanje. Do upokojitve mu manjka še kar nekaj let. Ker je na trgu precej povpraševanja po storitvah, ki jih je prej opravljal v službi, razmišlja, da bi odprl svoj s. p. Zanima ga, ali je lahko na začetku zavarovan kot pavšalist oz. v polovičnem obsegu.

Na žalost veljavna zakonodaja ne omogoča niti variante, da bi plačeval samo pavšalne prispevke, niti variante, da bi bil zavarovan za polovični zavarovalni oz. delovni čas. Pavšalne prispevke v višini približno 65 evrov namreč plačuje le tisti podjetnik, ki je že v polnem obsegu zavarovan na podlagi delovnega razmerja. Tisti, ki je zaposlen za krajši delovni čas in je v takem obsegu zavarovan iz naslova delovnega razmerja ter ima ob tem še tudi svoj s. p., pa plačuje prispevke za preostali del do polnega zavarovanja iz naslova s. p.

KAKO SE UBRANITI ČUSTVENIH VAMPIRJEV

Hčerka naše naročnice je pred nekaj leti vstopila v razmerje s privlačnim moškim. Tudi njo je prepričal s svojim šarmom, zgovornostjo, uslužnostjo in prijaznostjo. Čez nekaj časa pa se je začela kazati njegova prava narava. Najprej je imel ljubosumne izpade, čustveno, telesno in finančno je hčerko izčrpaval na vsakem koraku in ji kakor pijavka izpil vso energijo. Ko se mu je uprla, je začel groziti in jo zasledovati na vsakem koraku, ves čas jo kliče po telefonu ali s pošiljanjem kratkih sporočil preverja, kaj počne. Življenje z njim je postalo nevzdržno, hčerka pa se ga zaradi neštetih groženj zelo boji.