Tako kot prej veljavni zakon tudi sedanji (ZPIZ-2) nalaga Republiki Sloveniji, da iz državnega proračuna zagotavlja potrebna finančna sredstva za pokrivanje obveznosti, ki nastanejo v obveznem zavarovanju, zaradi priznavanja ali odmere pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod posebnimi pogoji oziroma zaradi izpada prispevkov. V ta namen določa kar sedemintrideset postavk, osnove in način njihovega poračuna pa prepušča ureditvi v posebnem zakonu.

Državni zbor je na začetku letošnjega leta sprejel novi Zakon o poračunavanju obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZPFOPIZ-1), ki je objavljen v Uradnem listu RS z dne 5. 2. 2016, s katerim so uveljavljena nekatera nova pravila pri obračunavanju teh obveznosti, kakršna veljajo za zavod, sklad obrtnikov in državo. Ker zanimajo tudi naše bralce, jih na kratko povzemamo.

OZNAČEVANJE ZDRAVIL

Bralka že dalj časa kupuje zdravilo proti revmatičnemu obolenju. V zadnjem času pa je opazila, da ji je farmacevt že večkrat izročil zdravilo, na katerem so informacije o uporabi zelo pomanjkljive – na njem na primer ni podatka o roku uporabe, tudi postopek načina uporabe je opisan zelo splošno. Pomislila je, da gre morda za ponaredek, vendar ji je farmacevt zagotovil, da je z zdravilom vse v redu. Zanima jo, kako predpisi urejajo označevanje zdravil.

POGOJI ZA PRIDOBITEV VDOVSKE POKOJNINE ZA VDOVCA

Bralec Š. P. z Gorenjskega je vdovsko pokojnino užival skupaj s sinom, ki je bil uživalec družinske pokojnine vse do maja letos, ko je sin dopolnil 26 let starosti. Zanima ga, ali bo z dopolnitvijo starosti 58 let lahko ponovno pridobil vdovsko pokojnino, glede na to, da je bil ob ženini smrti leta 2013 star 44 let in 5 mesecev, ob prenehanju vdovske pokojnine pa 47 let in 4 mesece.

Pravico do vdovske pokojnine lahko uveljavi vdovec umrle zavarovanke oziroma uživalke pravic, če je do njene smrti dopolnil starost 58 let ali je bil do njene smrti popolnoma nezmožen za delo ali je to postal v enem letu po njeni smrti. Prav tako lahko uveljavi pravico do vdovske pokojnine tudi, če mu je po njeni smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po umrli, vdovec pa jih je dolžan preživljati. Če vdovec do smrti zavarovanke ali uživalke pravic še ni dopolnil 58 let starosti, dopolnil pa je 53 let starosti, torej nastopil čakalno dobo, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni starost 58 let. Enaki pogoji starosti za pridobitev pravice do vdovske pokojnine veljajo tudi, če je vdovcu ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine.

ODPOVED ZARADI NESPOSOBNOSTI

Bralec ugotavlja, da ni več učinkovit pri svojem delu, pa čeprav ne pozna pravega razloga. To je opazil tudi delodajalec in ga najprej ustno opozoril, pred kratkim pa še pisno. Zanima ga, kako je z odpovednim rokom in odpravnino, če dobi odpoved. Pri tem delodajalcu je zaposlen 7 let, skupaj pa ima 36 let delovne dobe in status starejšega delavca, ker bo v kratkem star 57 let.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) pozna pet razlogov, ki upravičujejo delodajalčevo odločitev za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, in med njimi tudi razlog nesposobnosti, ki ga opredeljuje kot nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kakovostno. Trajanje zaposlitve pri tem delodajalcu je pomembno za določitev dolžine odpovednega roka in višine odpravnine, ki sta enaka kot v primeru odpovedi zaradi poslovnih razlogov, status starejšega delavca pa v tovrstnem postopku ni relevanten.

Pri Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus) z zaskrbljenostjo spremljajo dogajanje v zvezi z ustanovitvijo oziroma neustanovitvijo neodvisnega rezervnega demografskega sklada, saj so verjeli, da se je prihajajočih problemov zaradi demografskih sprememb zavedela tudi politika.  

Po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je začel veljati 1. januarja 2013, bosta obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje financirani tudi iz demografskega rezervnega sklada. Poseben zakon naj bi v dveh letih po uveljavitvi ZPIZ-2, torej do konca leta 2014, uredil delovanje in financiranje tega sklada. Zakonska zaveza ni bila izvedena. Kdo je pri nas med kršitelji zakonodaje?

Bralka nam je pisala, da je pred časom prejemala varstveni dodatek, zato ni plačevala RTV-naročnine. Potem se je v skrbi, da bodo morali njeni otroci vračati denar, odpovedala varstvenemu dodatku. Zdaj ji z RTV Slovenija spet pošiljajo položnice, kar se ji ne zdi pravično, saj ima zelo nizko pokojnino.

Po zakonu o Radioteleviziji Slovenija so zavezanci za plačilo RTV-prispevka vsi, ki imajo oziroma uporabljajo radijski ali televizijski sprejemnik ali pa katero koli drugo napravo, ki omogoča sprejem programov na območju Republike Slovenije (kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa RTV Slovenija). Šteje se, da imajo sprejemnik tudi vsi registrirani odjemalci oziroma plačniki električne energije v javnem električnem omrežju. Kdor ga resnično nima in niti v svojih prostorih ne uporablja tujega radijskega ali televizijskega sprejemnika, pa mora o tem podati pisno izjavo.

TERAPIJA S KONJI

Naročnica me je poiskala, da bi se pogovorili o 14-letni vnukinji. Nekaj je narobe z njo, je povedala babica. Večino časa je žalostna, umika se v svojo sobo, ne govori skoraj z nikomer. Njena mama je opazila, da ima povito roko, in deklica je povedala, da se je po nesreči urezala. Ne verjameta ji in sumita, da se namerno samopoškoduje. Zakaj in kaj se z njo dogaja, bega vse bližnje.

Kadar se v človeku nabere preveč žalosti, jeze, nepredelanih čustev, je eden izmed načinov, kako sprostiti ves ta naval, tudi rezanje samega sebe. Z bolečino se sprosti napetost in posamezniku za nekaj časa odleže. V takšnih primerih je seveda potrebna obravnava v psihoterapiji, lahko pa kot dodatno pomoč uporabimo konje. Po metodi EAGALA, po kateri delam, je njihova naloga samo to, da so konji. Ne jahamo jih, nikakršne prisile ne uporabljamo, ne vsiljujemo svoje volje, ampak jim pustimo, da nam s svojo govorico telesa povedo, kako nas vidijo in čutijo.

PRODAJA SKUPNEGA STANOVANJA

Starejša zakonca sta lastnika trisobnega stanovanja v enakovrednem deležu. Žena je hudo zbolela, zdaj je v domu in je dementna ter opravilno nesposobna. Mož stanovanje vse težje uporablja, zato bi ga rad prodal ali zamenjal za manjše stanovanje v pritličju. Otroci temu nasprotujejo in mu grozijo, da ga bodo razglasili za opravilno nesposobnega, če bo poskušal to narediti. Za ženino oskrbo v domu prispeva le mož.

 Bralec lahko sam proda le tisto, kar je njegovo, torej svojo polovico stanovanja. Polovice stanovanja, ki je v lasti žene, bralec ne more prodati sam, pač pa se mora s prodajo strinjati skrbnik, ki ga ima žena, ter tudi center za socialno delo. Osebam, ki jim je zaradi bolezni ali drugih razlogov odvzeta poslovna sposobnost, namreč dodelijo skrbnika, to je osebo, ki namesto njih odloča o poslih rednega upravljanja. Za prodajo posamezne nepremičnine ali podobno velike posle pa mora skrbnik dobiti posebno soglasje centra za socialno delo. Namen take ureditve je preprečiti razprodajo premoženja opravilno nesposobne osebe. Odločitev o prodaji tako sprejmeta skrbnik in center za socialno delo. Otroci pri tem nimajo odločilne besede, saj so v ospredju le korist in potrebe opravilno nesposobne osebe. Ena izmed koristi je lahko tudi ta, da so z izkupičkom zagotovljena sredstva za plačilo oskrbe v domu.