-
Slabšanje sluha ni povezano le s starostjo, pač pa imajo težave s sluhom ljudje vseh starosti, v zadnjem času žal vse več mladih. Res pa je največ starostne naglušnosti, saj ima skoraj polovica starejših od 65 let težave s sluhom. Vendar pa jih veliko manj uporablja slušni aparat, ki te težave znatno omili.
Naglušnost močno vpliva na kakovost življenja, zato je pomembno, da ukrepamo čim prej. Ne gre namreč le za to, da nekdo slabše sliši, pač pa da sliši govorjenje, a povedanega ne razume. Vzrok za to je, da slabše zaznava predvsem zvoke visokih frekvenc, tako ne sliši zvonjenja telefona, presliši budilko, ne sliši ptičjega petja. Dogaja se, da viša glasnost televizijskega in radijskega sprejemnika, saj ne zmore slediti vsebini, v družbi pogosto prosi sogovornika, naj povedano ponovi … Zdaj je že skrajni čas, da o težavah obvesti osebnega zdravnika, ki mu bo napisal napotnico za specialista otorinolaringologa. Naglušnost je namreč težava, ki ne mine, pač pa se z leti le še slabša. Če je vzrok zanjo v sluhovodu ali srednjem ušesu, govorimo o prevodni naglušnosti, saj je okvarjen prevodni in ojačalni del slušnega organa. V nekaterih primerih je mogoče te vrste naglušnosti odpraviti z zdravljenjem ali operacijo.
-
Prehodne plašče smo včasih imenovali kar »balonarji«. So pravšnji za čas, ko je zjutraj še hladno, ter nenadomestljivi ob deževnih dneh in hitrih spremembah vremena.
- Letošnji pomladni plašč je krojen ravno ali v obliki črke A. Sega do kolen, lahko ima ovratnik ali pa ne, je iz zanimivih tkanin ter pestrih barv. Lahko ga nosite čez dan, odlično pa bo dopolnil tudi obleko za kakšno posebno priložnost.
Lahko pa plašč predstavlja večno klasiko, ki ne gre nikoli iz mode.
- Klasičen balonski plašč ima vse tipične značilnosti, zavezuje se s pasom, ima okrasne gumbe, širši kroj, sedlast poudarek na ramenih in stranske poudarjene žepe. Obstaja veliko različic: prvi je poseben zaradi svoje dolžine in tkanine, ki spominja na brokat, nima gumbov in ga lahko »zapnemo« samo s pasom. Bolj uporabna sta naslednja dva na sliki, dvoredno zapenjanje je podrobnost, ki je primerna za vitkejše postave.
Bolečine v sklepih ne prizadenejo le starejših
Bolečine v kosteh, mišicah in sklepih tu in tam pozna vsak, če pa trajajo dalj časa, je treba poiskati vzroke zanje. Med takšne uvrščamo prevelike obremenitve ali pretirano telesno dejavnost, lahko pa gre za revmatične bolezni. Bolečine v sklepih ne prizadenejo le starejših, čeprav jih povezujejo s staranjem. Poškodba pri športu, kot je zvin gležnja, ima lahko za posledico hudo bolečino v sklepu, ki jo spremljajo oteklost, nepravilno delovanje in otrdelost. Če je sklep še na dotik topel, lahko slutimo na hujše vnetje. Takšno stanje zahteva takojšnjo zdravniško pomoč.
-
Po prehranska dopolnila raje v lekarno
Namesto da prehranska dopolnila kupujete na spletu ali pri nepreverjenih prodajalcih, s čimer lahko hudo ogrozite svoje zdravje, za nasvet raje vprašajte v lekarni. Farmacevti svetujejo vsakemu potrošniku posebej glede na njegove potrebe in želje, dobro poznajo sestavo prehranskih dopolnil in vam lahko posredujejo informacije o morebitnih neželenih učinkih dopolnil v povezavi z zdravili. Lekarne imajo visoke standarde in ustrezno regulacijo na področju živilske zakonodaje, zato je sledljivost vsem prehranskim dopolnilom zagotovljena. Nov zakon o lekarniški dejavnosti, ki velja od letošnjega januarja, še dodatno vpeljuje sistem za zagotavljanje kakovosti in varnosti – tako na področju zdravil kot tudi prehranskih dopolnil.
S pomladjo pride sezonski alergijski rinitis
S pomladjo oziroma še prej se v zraku pojavi cvetni prah in za alergijske bolnike se začenja sezona kihanja, vodenega izcedka iz nosu, solznih in oteklih oči in drugih težav. Pri nekaterih je prav alergija morda v ozadju spomladanske utrujenosti, saj marsikoga naredi utrujenega in bolj razdražljivega.
Alergijski rinitis ali seneni nahod je najpogostejša alergijska bolezen, ima jo kar petina prebivalcev. Ob težji obliki jo lahko spremljajo splošno slabo počutje in glavoboli. Čeprav ni nevarna, nam lahko kar precej greni življenje.
Enolončnice – ravnotežje iz narave
Tradicionalne jedi so dokaz življenja v ravnotežju, povezanega z naravo, letnim časom, opravili, običaji in dogodki. Ljudje so vedno dali v lonec, kar jim je darovala narava, in zlasti v enolončnicah so ustvarili ravnotežje, ki ga ni treba posebej dopolnjevati. Se pa jedi spreminjajo po pokrajinah, razlike so opazne od vasi do vasi, celo od gospodinje do gospodinje. Kjer ni bilo dovolj zelenjave na vrtu, so si pomagali z divjimi rastlinami, na primer s koprivami, kislico, rmanom, spomladi z regratom in čemažem.
-
Ni vse zlato, kar je na spletu
Vse več ljudi na spletu išče informacije o bolezenskih težavah, znakih, zdravljenju, alternativnih metodah … Veliko jih o prebranem razpravlja s svojim zdravnikom, drugi pa ga ravno zaradi nasvetov s spleta morda sploh ne obiščejo. Gre torej za dvorezen meč, saj je veliko informacij na spletu netočnih ali nezanesljivih, uporabniki pa o kakovosti objavljenega težko presojajo.
O tem, kako splet spreminja vedenje in vloge v zdravstvu, so razpravljali na mednarodni konferenci, ki sta jo skupaj pripravila Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani in Zavod Med.Over.Net. Obe ustanovi sodelujeta pri razvoju in implementaciji novih tehnologij na področju zdravja pod imenom HealthOnline. Sodobna tehnologija ne more nadomestiti osebnega stika med zdravstvenimi delavci in pacienti, lahko pa je obojim v pomoč, če se naučijo razumno presojati objave.
-
Rižota z rdečo peso, rdečim zeljem in slanino
Potrebujemo:
srednje velik koren rdeče pese
pol glave rdečega zelja
250 g riža za rižoto
50 g mesnate slanine ali pancete
sol, poper
timijan
kozarec suhega rdečega vina
parmezan ali zbrinc
PRIPRAVA: Rdečo peso tanko olupimo, narežemo na kocke in v manjši količini vode skuhamo do mehkega. Hitreje gre, če uporabimo že kuhano rdečo peso.
Vodo ali jušno osnovo zavremo. Slanino narežemo na kocke, v ponvi popečemo in prihranimo.
Rdeče zelje narežemo na rezance in v širši kozici z malo vode na hitro podušimo. Dodamo riž, počakamo, da postekleni, nato zalijemo z vrelo tekočino in premešamo. Ogenj zmanjšamo, kuhamo naprej in postopoma prilivamo vodo ali jušno osnovo. Krepko mešamo.
Za rezanje vezi, ki nas omejujejo, ni nikoli prepozno
V zrelem obdobju, ko se upokojimo in umirimo, se pri mnogih ljudeh intenzivneje obudijo spomini na otroštvo. Pravimo, da v srcu zadržimo predvsem spomin na lepe dogodke in tople odnose. Toda otrok, ki živi v vsakomer od nas, se spominja tudi vsega, kar nas je prizadelo in kar smo potlačili globoko v sebi. Zato ni redko, da starejši človek v pogovoru hitro zaide v otroštvo in se potoži, na primer, da ga mama ni imela tako rada kot brata ... Tiste, ki so bili v otroštvu pogosto tepeni, rane še vedno skelijo in še vedno nosijo v sebi grenko sporočilo, da niso nič vredni, da se nimajo pravice oglašati. Veliko je tudi žalostnih spominov na vojni in povojni čas, ko ni primanjkovalo le hrane, ampak tudi človeške topline.
Dan je bil lep, svetal in zveneč
»Jelka, kam si dala moj zvezek, kamor sem si zapisovala prihodke in izdatke?« »Mami, nikamor! Lahko ti pa pomagam iskati ...« spravljivo odgovorim svoji mamici v času, ko pri njej še nismo govorili o demenci, a sta bili njeno iskanje predmetov in obtoževanje drugih za njihovo izgubo zagotovo prva znaka prihajajoče bolezni. Počasi so se nenavadni dogodki začeli vrstiti ...
S kakšnim navdušenjem je pred nekaj leti pripovedovala zgodbo o tem, kako je pomagala družini, ki jo je sprejela v avto na cesti, ko se je vračala od zdravnika. Voznik ji je prijazno zaklical, da naj se ustavi, češ da bi ji rad poklonil dva zaboja vrhunske posode, ker je sam ne more odpeljati, saj mora skupaj z družino (žena in otrok sta sedela na zadnjih sedežih) hitro na letališče, ker ima neodložljiv sestanek v Londonu. Mamica je lahkoverno prisedla k njemu in mu kazala pot proti svojemu domu.
