Praznik sv. Martina je eden redkih, ki je preživel tudi svetnikom nenaklonjeno povojno obdobje socializma. Martinovanje sicer nikoli ni pomenilo pravega verskega čaščenja svetnika, marveč je to vesel zaključek letine in čas, ko je mošt prevrel v mlado vino, še vihravo in nevzgojeno, a že dobro in prijetno pitno. 

Legenda o sv. Martinu je povezana tudi s tradicionalno večerjo – gosjo. Svetnik je bil doma na Madžarskem, sicer poklicni vojščak, vendar zelo skromen. Ker so ga hoteli postaviti za škofa, se je skril med gosi, a so ga izdale s svojim gaganjem. Kaznovali so jih tako, da so jih obredno žrtvovali.

V tednih pred koncem leta se bomo večkrat udeležili kakšne prireditve, za katero se bo treba posebej urediti. Tako namreč izrazimo spoštovanje do gostitelja, umetnika ali izbranega dogodka. Dodatki h klasičnim oblačilom, kot so srajce, telovniki oziroma suknjiči, so tista pika na i, s katerimi lahko vsakodnevno garderobo spremenimo v prav posebno.

Kravate: modne so nekoliko ožje, a tudi malce širše. V obe skrajnosti pri izbiri ne gre pretiravati, saj je to že »passé«. Moderne so tako enobarvne kravate kot tiste z vzorci (črte, pike, karo, paisley). Če želite poudariti bolj posloven videz, bo geometrijski vzorec boljši, za manj formalen dogodek ali večerno prireditev pa lahko izberete tudi cvetličnega. Najbolj lahko zgrešite s kravato, na kateri je logotip kakšnega podjetja ali motiv živali oziroma lika iz risanke.

Vaje, ki jih predstavljamo v tej rubriki, so v osnovi namenjene vzdrževanju gibalnih sposobnosti in omogočajo lažje opravljanje vsakodnevnih opravil. Tokratna vaja, ki je v končni izvedbi povezana vaja iz prikazanih posameznih vaj, pa bo tudi pravim športnikom koristen trening, ki pokaže, kako je z njihovo trenutno pravo močjo in ravnotežjem.

Kot pri vsaki resni vadbi ne bomo začeli brez ogrevanja: hoja in tek v hladnejših dneh sta ravno pravšnja, saj močneje poženeta kri po žilah in poglobita dihanje. Oboje koristno vpliva tudi na sklepe in hrbtenico, ki so zelo hvaležni za vsako vajo za izboljšanje gibljivosti, ki jo boste opravili potem.

To se je verjetno spraševal marsikdo, ko je prebral vabilo na našo delavnico z naslovom Možganski fitnes za boljši spomin in ravnotežje na Festivalu za tretje življenjsko obdobje. Zbralo se je več kot petdeset ljudi, ki so pozorno poslušali in vadili skupaj z Jasmino Lambergar, avtorico programa Možganski fitnes. Dobili so odgovor in veliko koristnih vaj.

Za svoje fizično in psihično počutje najbolj poskrbimo, če se redno gibamo in umsko vadimo. Jasmina Lambergar za izboljšanje spomina priporoča gibanje, izvajanje umskih vaj (učenje tujih jezikov, plesnih korakov …), skrb za srce, uravnoteženo prehrano in druženje. Veliko ljudi se obremenjuje, ker kdaj kaj pozabijo, češ da so dementni. Toda to ni demenca, najprej se moramo vprašati, kako je z našo pozornostjo. Če bomo trenirali pozornost, bomo izboljšali tudi pomnjenje.

Ob prometnih in drugih nesrečah ter nenadnih zdravstvenih zapletih je ključnega pomena hitro ukrepanje očividcev. Vsak izmed nas lahko reši življenje, zato bi morali že otroci poznati osnove oživljanja in vedeti, kje v bližini je avtomatski zunanji defibrilator (AED), je osnovno sporočilo ob evropskem dnevu oživljanja.

Slovenski reanimacijski svet, ki deluje v sklopu Slovenskega združenja za urgentno medicino, je v oktobru skupaj s partnerji pripravil številne dogodke za ozaveščanje o prvi pomoči. Opozorili so predvsem na to, kako pomembno je ukrepati čim prej, saj je najpomembnejših prvih pet minut po dogodku, ter dovolj dolgo, tudi 10 minut in celo več. Resda doživimo stres, ko vidimo nezavestnega človeka na tleh, še zlasti, če je naš bližnji, vendar ne smemo dopustiti, da nas to vrže iz tira.

Zadnja leta veliko pogosteje in bolj odprto govorimo o demenci tako v zasebnih kot strokovnih krogih ter širši javnosti. Še posebej je v ospredju septembra, ko je tudi svetovni dan alzheimerjeve bolezni. A strokovnjaki opozarjajo, da te bolezni v resnici ne poznamo dovolj, predvsem pa nismo dovolj pripravljeni na posledice povečanega števila bolnikov, ki nas čaka v naslednjih desetletjih. 

Pri nas je bolnikov z demenco 32 tisoč (najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen), čez 25 let naj bi se število podvojilo. Vendar točnih evidenc nimamo, zato to število temelji na primerljivih podatkih iz sosednjih držav. Obstajajo pa domneve, da naj bi bil diagnosticiran le vsak četrti bolnik. Slovenija je lani sprejela strategijo za obvladovanje demence, tudi akcijski načrt je v zaključni fazi, ministrstvo za zdravje je poleti izdalo javni razpis za področje demence. A bolnikom, ki so odvisni od tuje pomoči, ukrepi, zapisani na papirju, ne pomagajo prav dosti. Še vedno je bolezen stigmatizirana, so poudarili na skupni konferenci Spominčice - Alzheimer Slovenija in Zdravniške zbornice Slovenije.