Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • ZDRAVJE KRATKE

    Dobro počutjeapril '17

    Ustno zdravje je pomembno

    Slabo ustno zdravje je velik dejavnik tveganja za razvoj najbolj razširjenih bolezni, kot so diabetes, srčno-žilne bolezni, rak in druge. Število obolelih za rakom ustne votline narašča, saj je že na 8. mestu po pogostosti, vsako leto na novo zboli 250 bolnikov. Za rakom ustne votline in žrela lahko zbolijo ljudje z zobmi in brez njih, k nastanku raka pa močno pripomorejo kajenje cigar, cigaret in pipe, žvečenje tobaka ter pogosto pitje alkohola.

    Kar 80 odstotkov rakov odkrijejo v zobnih ambulantah, zato zobozdravniki v maju pripravljajo akcijo Pravočasen pregled ustne votline lahko reši življenje. Več kot 500 zobozdravnikov bo en dan opravljajo brezplačne preventivne preglede, da bi odkrili morebitne zgodnje maligne spremembe na ustnih sluznicah in žrelu. Paciente, pri katerih bodo ugotovili tveganje razvoja raka, bodo napotili na specialistični pregled. Seznam ambulant za brezplačne preglede je objavljen na povezavi: www.zdravniskazbornica.si/zbornica-za-vas/pravocasen-pregled-ustne-votline.

  • Ko se otopli, oživijo tudi klopi

    Dobro počutjeapril '17

    Proti nekaterim nalezljivim boleznim je cepljenje še vedno najučinkovitejša zaščita, kljub temu je odziv na prostovoljna cepljena pri nas slab. Sekcija za preventivno medicino Slovenskega zdravniškega društva opozarja, da je tako tudi glede cepljenja proti pnevmokoknim okužbam pri starejših in cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu, čeprav imata lahko obe okužbi za ljudi hude posledice, povzročita lahko celo smrt.

    Proti pnevmokoknim okužbam, ki se pri odraslih v večini primerov pokažejo v obliki pnevmokokne pljučnice, se kljub priporočilom cepi relativno malo ljudi. V Sloveniji so leta 2015 odkrili 332 pnevmokoknih okužb, zaradi katerih je 35 ljudi umrlo. Specialistka družinske medicine dr. Marta Grgič Vitek je poudarila, da cepljenje priporočajo starejšim od 65 let, še posebej tistim, ki živijo skupaj z mladimi (vnuki so lahko prinašalci okužb iz vrtca in šole), srčno-žilnim bolnikom, diabetikom, bolnikom s kronično pljučno boleznijo (npr. KOPB, astma), bolnikom z oslabljenim imunskim sistemom, kadilcem in alkoholikom. Cepljenje je samoplačniško, če pa posameznik spada v rizično skupino bolnikov, je cepljenje proti pnevmokoknim okužbam brezplačno. Cepijo se lahko pri izbranem zdravniku ali na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

  • Prožne žile varujejo pred srčno-žilnimi boleznimi

    Dobro počutjeapril '17

    Spremembe na žilah bolj kot drugi dejavniki, na primer povišan krvni tlak ali holesterol, pripomorejo k oceni tveganja srčno-žilnih bolezni. Pomembno je zlasti zgodnje prepoznavanju motene prekrvitve nog oziroma periferne arterijske bolezni, pri kateri so arterije na nogah zožene ali zamašene.

    V nevarnosti, da pride do zoženja žil, so še posebej sladkorni bolniki, kadilci, ljudje s previsokim krvnim tlakom, povišano vrednostjo »škodljivega« holesterola LDL v krvi, previsoko telesno težo, premalo telesno dejavni ljudje ter tisti z ledvičnim popuščanjem. Bolj ogroženi so tudi tisti, ki imajo v družini srčno-žilne bolezni in ljudje po 65. letu. Bolnike s periferno arterijsko boleznijo bolj kot druge ogrožata srčni infarkt in možganska kap.

  • Ko noge niso utrujene kar tako

    Dobro počutjeapril '17

    Včasih so tope ali pekoče bolečine v nogah, občutek težkih, oteklih in napetih nog, nočni krči in srbenje celo prvi znaki kronične venske bolezni, še preden vene pridejo na plan in se pokažejo v vsej svoji vijugasti modrini. Z napredovanjem bolezni se namreč pojavijo manjše (pajkaste ali metličaste) ali večje krčne žile (varice).

    Nekaterim se najprej pojavijo med nosečnostjo in potem kar ne izginejo, ampak postajajo iz leta v leto vse bolj vidne, izstopajoče in celo boleče. A ne le tistim s kakšnim kilogramom preveč in ne le starejšim, pojavijo se kar pri tretjini odraslih.

  • Presejalni test rešuje življenja

    Dobro počutjeapril '17

    Program Svit je uspešen presejalni program, ki rešuje in izboljšuje kakovost življenja ter razbremenjuje zdravstveni sistem. Po podatkih pojavnost raka na debelem črevesu in danki, ki je sicer drugi najpogostejši rak v Sloveniji, upada.

    Ena temeljnih vrednot presejalnega programa je v tem, da pri na videz zdravih ljudeh odkriva predrakave spremembe in rake v zgodnjih stadijih. V osmih letih delovanja programa so tako odkrili več kot 2500 rakov. Najbolj razveseljivo je, da jih je bilo več kot 70 odstotkov v zgodnji fazi razvoja, ko rak še ni prerasel črevesne stene in so načini zdravljenja enostavni in uspešni. Na leto pri nas za to obliko raka zboli okoli 1600 ljudi, približno 700 pa jih umre. Vsaj 17.

  • Kako dobro poznamo testenine?

    Dobro počutjeapril '17

    Morda se vam zdi, da so testenine le različno veliki polžki in špageti … Vendar je poznanih več kot 600 oblik testenin – od gladkih dolgih testenin, votlih, cevastih do školjkastih, mini jušnih testenin in nadevanih/polnjenih testenin. Nekaterih izmed teh ni mogoče narediti ročno. So pač iznajdba po industrializaciji vsega našega življenja. Že pri izdelavi špagetov bi se mučili brez ustreznega strojčka, medtem ko je izdelava rezancev in metuljčkov izvedljiva doma brez posebnih pripomočkov.

  • Ali vam uhaja urin?

    Dobro počutjeapril '17

    Nenadzorovano uhajanje urina (urinska inkontinenca) je zdravstvena motnja, ki pesti od pet do deset odstotkov prebivalstva. Velika večina med njimi je žensk, ki so starejše od šestdeset let. Urin pogosteje uhaja ženskam, ki so rodile težke otroke in imajo tudi sicer previsoko telesno težo.

    »Malo je motenj, ki bi bile tako neprijetne, kot so težave z obvladovanjem mehurja. Hkrati pa vemo, da ljudje, ki jih inkontinenca prizadene, o tem še vedno neradi govorijo. Tudi zdravnika navadno obiščejo šele, ko se stanje zelo poslabša,« je začela mag. Gabrijela Starc, viš. fiziot. in univ. dipl. org. dela v pokoju, ki je trenutno predsednica Združenja fizioterapevtov Slovenije. Že dolga leta vodi kondicijsko vadbo in jogo za starejše, kjer ves čas delajo tudi vaje, ki krepijo mišice medeničnega dna.

  • Vse družinske ambulante bodo referenčne

    Dobro počutjemarec '17

    Aprila leta 2011 se je prvim timom družinskih ambulant pridružila diplomirana medicinska sestra in nastale so referenčne ambulante. Vsak pacient po 30. letu je povabljen na preventivni pregled, kronični bolniki pa imajo redni »abonma« z vsemi potrebnimi preiskavami, ki ohranjajo bolezen pod nadzorom. Do konca leta 2017 naj bi po načrtih ministrstva za zdravje na ta način delale že vse ambulante družinske medicine.

    Referenčne ambulante je skupaj s sodelavci zasnovala izr. prof. dr. Tonka Poplas Susič, dr. med., zdravnica družinske medicine, namestnica direktorja za razvoj zdravstvene dejavnosti v Zdravstvenem domu Ljubljana. Ugotavlja, da je za ocene učinkov nove organizacije dela na zdravje prebivalstva še prezgodaj. Na neki način imamo kroničnih bolnikov celo več kot prej, vendar je to zato, ker se marsikdo ob prvem obisku referenčne ambulante zdravstvenih težav niti ne zaveda. »Pridejo zdravi in odidejo bolni, to je največja težava referenčnih ambulant.«

  • S skupnimi močmi proti raku

    Dobro počutjemarec '17

    Konec preteklega stoletja so zaznamovala številna odkritja v medicini. Eden najodmevnejših, a tudi najzahtevnejših skupnih podvigov je bilo odkrivanje človeškega genoma oziroma celote dednih informacij, zapisanih v genih. Izsledki tega dela so omogočili uporabna spoznanja o izvoru in nastanku številnih bolezni in dali pomemben zalet razvoju novih zdravil ter metod zdravljenja. Pri tem se je onkologija (veda o novotvorbah), ki svoje ime dolguje znamenitemu grškemu zdravniku Galenu (oncos v grščini pomeni oteklina), znašla v središču pozornosti.

  • Ravnotežje in moč stoje

    Dobro počutjemarec '17

    Verjetno ste opazili, da smo leto začeli z vadbo, ki jo razvijamo iz vsakodnevnega gibanja. Po tem vzorcu tudi nadaljujemo. Tisti, ki ne marajo športne vadbe in dodatnega razgibavanja, si bodo ob predstavljenem morda premislili in z nami poskusili izvesti kakšno vajo. Spodbuda velja. 

    Prednost današnjih vaj je, da jih je mogoče izvajati kjer koli. Razvijajo predvsem ravnotežje in tudi moč. Pa tudi notranja trdnost in odločenost nadaljevati vadbo se pri večini – ob hitrih in dobrih rezultatih – okrepi. Mnogi ljudje zmotno mislijo, da je za ravnotežje treba imeti ogromno moči. Trditev bodo hitro zanikali vsi tisti, ki so bili dovolj vztrajni in se preizkusili s treningom ravnotežja.

  • 1
  • …
  • 122
  • 123
  • 124
  • 125
  • 126
  • …
  • 231
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 5, maj 2025

    Št. 5, maj 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    Včasih je treba biti tudi malo korajžen Predlog reforme pokojninske in invalidskega sistema, ki so ga v začetku aprila podpisali socialni partnerji zagotovo ni idealen, vendar tudi ni slab, meni...

    Različne možnosti zdravljenja raka prostate Rak prostate je najpogostejši rak pri moških v Sloveniji in zahodnem svetu. Pri nas živi več kot sedemnajst tisoč moškihs to diagnozo, vsako leto jih na novo zboli...

    Zdravilna moč čebulnic Vse čebulnice, čebula, česen, por, drobnjak in čemaž, so hrana, ki preprečuje strjevanje krvi. To so tisočletna ljudska spoznanja o njihovem zdravilnem delovanju.

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

    Razigrano, pisano in veselo29. september 2023

    Starejši niso breme družbe28. september 2023

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Kdaj je ugodnejša upokojitev - letos ali prihodnje leto?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Adria nam je dala krila

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov