Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • Jetra so ogledalo našega zdravja

    Dobro počutjefebruar '17

    »Zaradi številnih življenjsko pomembnih funkcij, ki jih opravljajo jetra, je zelo pomembno, da jih ohranimo zdrava. Ena izmed dobrih lastnosti jeter je, da imajo zelo veliko sposobnost samoobnavljanja. Vendar strokovnjaki zadnje čase opozarjajo, da raste število ljudi, ki imajo bolezni, ki so lahko posledica zamaščenosti jeter,« je povedala Smiljana Markež, magistra farmacije.

    Jetra so največja telesna žleza in osrednji presnovni organ. Najbolj jih poznamo kot glavni filter v telesu. Njihova naloga je, da hranljive snovi spuščajo v krvni obtok in izločajo toksine ter presnovne ostanke in tako ohranjajo ravnovesje v celotnem telesu. Opravljajo pa tudi več kot 500 drugih funkcij, zato ne preseneča, da so lahko zamaščena jetra vzrok številnih in resnih zdravstvenih težav.

  • Vaje za moč lahko naredimo sredi narave

    Dobro počutjejanuar '00

    Narava nam jeseni ponuja krasno priložnost za telesno dejavnost. Dodajmo sprehodu, nabiranju gob ali izletu v hribe še nekaj krepilnih vaj.

    Ena najosnovnejših in celostnih vaj, ki jo poznamo še iz šole, je počep. S počepom krepimo mišice nog in zadnjice, poleg tega pa moramo z vključevanjem hrbtnih in trebušnih mišic ohranjati pravilen položaj trupa. Stopala postavimo v širino bokov, roke predročimo ali prekrižamo na ramenih in pogled usmerimo naprej. Ko se spustimo v počep, morajo pete ostati v stiku s tlemi, kolena naj potujejo v smeri postavitve stopal. Z zadnjico se spustimo le toliko, da še lahko ohranimo ledveni del hrbta v srednjem oz. naravnem položaju. Priporočljivo je, da imamo zadaj klopco (ograjo, drevo …), na katero se lahko naslonimo, če izgubimo ravnotežje. Vajo si lahko otežimo tako, da vzamemo v roke dodatno breme (plastenke vode, polena …).

  • Prvi sovražnik pljuč je cigaretni dim

    Dobro počutjejanuar '17

    Kar deset odstotkov odraslih Slovencev ima kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB), ki je najpogosteje posledica kajenja, nam je povedal Boris Devčić, dr. med., spec. internist iz sežanske bolnišnice. Pljučne bolezni tako postajajo za srčno-žilnimi boleznimi in rakom tretji najpogostejši vzrok umrljivosti, še ugotavlja zdravnik.

    Dolgotrajen kašelj, povečano nastajanje sluzi in občutek težke sape so lahko znaki, da je se je pri nekom z leti razvila ta pljučna bolezen, ki ga bo spremljala do konca življenja. Zdravnik zato priporoča, da vsak kadilec po 40. ali 45. letu obišče zdravnika, tudi če omenjenih težav še nima. Preprosta nekajminutna preiskava – spirometrija – pokaže, kolikšno imamo pljučno kapaciteto in kako hitro zrak izdihnemo, kakšen je pretok zraka skozi dihala in koliko zraka ostane v pljučih, potem ko maksimalno izdihnemo. Ob preiskavi mora oseba najprej globoko vdihniti in nato skozi ustnik čim hitreje in močneje izdihniti v napravo, dokler nima občutka, da je popolnoma izpraznila pljuča, ali vsaj šest sekund.

  • Obutev za vsako priložnost 

    Dobro počutjejanuar '17

    Modne smernice pri obutvi zvesto sledijo ponudbi v oblačilni industriji. Bolj kot smernice pa je treba upoštevati udobje. Slabo oblikovana obutev ima daljnosežne posledice, ki se pokažejo pri obliki nog, na hrbtenici kot tudi pri celotnem počutju.

    Klasičen salonar je obvezen v vsaki ženski garderobi. Ponujamo vam elegantno različico z nekoliko širšo, stabilnejšo peto in tudi širšim sprednjim delom. Kako boste katerega izmed modelov nosili, je odvisno od kopita čevlja. Bolj zaokrožena konica je prostornejša in navidezno skrajša stopalo. Daljša konica pa da nogi bistveno elegantnejši videz. Pomembna je tudi globina izreza ob straneh, saj taki modeli različno objamejo stopalo, nikakor pa ne smejo štrleti. Material je po navadi kakovostno naravno usnje v semišu ali lakasti izvedbi. Tak nakup je prav gotovo boljša naložba.

  • Brez beljakovin ni mišic

    Dobro počutjejanuar '17

    Hrana mora celicam dajati gradivo, gorivo in zaščito. Tedaj imamo več mišične mase in čvrsto telo. Do tretjine mišične mase je iz beljakovin. Če uživamo premalo beljakovin ali imamo nepopolno prebavo beljakovin v želodcu, mišice preprosto oslabijo.

    Mišice črpajo velike količine aminokislin kot gradnikov beljakovin iz krvi. Če se zniža sladkor v krvi, potem živčne in možganske celice nimajo dovolj goriva in jetra iz mišičnih zalog pretvorijo aminokisline v glukozo, zato mišice slabijo. Esencialne aminokisline pridobivamo s hrano, neesencialne pa telo lahko naredi le, če uživamo dovolj beljakovin tako rastlinskega kot živalskega izvora. Če zmanjšujemo količino beljakovin, nam počasi izginevajo mišice. Tudi presnova se hudo poslabša, ker encimi ne morejo delovati. Tedaj imamo močan občutek lakote in slabotne mišice, tresemo se in potimo. Nikoli ne zgrešimo, če uživamo živalske in rastlinske beljakovine, na primer mleko in ovsene kosmiče, polento in mleko, jajca in krompir, ribe in krompir, sirotko in sojo, meso in zelje ipd.

  • Ko imunski sistem potrebuje pomoč

    Dobro počutjejanuar '17

    Vse do zgodnje pomladi so dejavni mikrobi vseh vrst, ki povzročajo različna prehladna obolenja. Zanje so še posebej dovzetni ljudje s kroničnimi boleznimi, tisti, ki uživajo hrano s premalo vitamini in minerali, se premalo gibljejo na svežem zraku, ne spijo dovolj, preveč kadijo ali uživajo preveč alkoholnih pijač, ter tisti, ki jih pestijo različni problemi in imajo težke misli.

    V takem stanju se nas hitreje »prime« kak virus, postajamo utrujeni, nos je zamašen ali teče iz njega, lahko se pojavijo bolečine v žrelu, vneto grlo, glavobol. Če prehlad kar noče miniti ali se nam ponavlja, morda se pojavi še herpes ali kako drugo vnetje sluznice, nam je odpornost zagotovo padla. Takrat je skrajni čas, da oslabljenemu imunskemu sistemu priskočimo na pomoč. Tako lahko morebitne prehladne okužbe še pravočasno ustavimo, če pa že zbolimo, preprečimo premočne bolezenske znake in morebitne zaplete. Seveda je najbolje, da to storimo s čim naravnejšimi sredstvi, da uživamo veliko sadja in zelenjave, vsak dan hodimo na dolge sprehode, pijemo veliko tekočine.

  • Za živahnejše črevesje

    Dobro počutjejanuar '17

    Če je črevesje srečno, so srečni tudi ljudje, med drugim trdi avtorica velike knjižne uspešnice Čarobno črevesje. Dobesedno, saj v črevesju nastaja hormon sreče – serotonin. V prenesenem pomenu pa tisti, ki imajo velike težave z odvajanjem blata, zagotovo vedo, o čem govorimo, in zavidajo tistim, ki gredo vsako jutro na stranišče najkasneje pol ure po zajtrku.

    Redno odvajanje, in to vsak dan ob približno isti uri, je najbolj zdravo, a delovanje črevesja lahko zmoti več dejavnikov: prehrana, stres, menjava okolja, zdravila, bolezni. Najbolje je ubogati telo in iti na na stranišče takoj, ko nas tišči. Če zaradi različnih vzrokov večkrat preslišimo ta klic, naravni refleksi oslabijo, zato imamo vse več težav. Iztrebljamo dalj časa in s težavo, saj je blato trdo, na stranišče ne gremo tri dni ali celo več, napenja nas … Sčasoma se razvije kronično zaprtje. Zato je bolje ukrepati prej. Pogosto pomaga že sprememba življenjskih navad.

  • S kuhanjem preganjali mraz

    Dobro počutjejanuar '17

    O hrani za boljšo mišično moč je bilo govora v eni izmed decembrskih televizijskih oddaj Dobro jutro, saj je bila revija Vzajemnost pokrovitelj stalne rubrike Marije Merljak. Ta je v goste povabila domače kuharske mojstre z vseh koncev.

    Iz Zagorja so člani društva Funšterc team Boben-Čeče s sabo v Ljubljano pripeljali kar pol kuhinje, celo štedilnik na drva, na katerem so cvrli mast. Nuša Gregorčič je predstavila tradicionalno knapovsko malico: funštrc ali knapovsko sonce, ki so ga poplaknili s črno kavo. Če pa so ga imeli za kosilo, so zraven pripravili regrat z jajcem in ga zabelili s toplimi ocvirki.

  • Kratke zdravstvene

    Dobro počutjejanuar '17

    Boljše ozaveščanje o raku na prostati

    Rak na prostati je najpogostejši rak pri moških po 50. letu, saj pri nas vsako leto na novo zboli več kot 500 moških. Žal pa bolezen prepogosto odkrijejo precej pozno, saj običajno sprva ne povzroča težav. Ko pa se te začnejo in se rak razširi s prostate na kosti, bezgavke in druge organe, praktično ni ozdravljiva. S sodobnimi zdravili jo zdravniki poskušajo čim bolje in čim dlje obvladovati. Pri tem je pomembno sodelovanje strokovnjakov z različnih področij, ne samo urologov ali onkologov.

  • Z antioksidanti nad proste radikale

    Dobro počutjejanuar '17

    Marsikdo si želi, da bi imel čudežno paličico, s katero bi le zamahnil, in čas bi se zavrtel nekaj let, celo desetletij, nazaj, da bi bil spet poln moči, energije in življenjskega zagona. To je seveda mogoče le v pravljicah, a v resničnem življenju imamo pravzaprav paličico sami v rokah. Le nevidna je in malo manj čudežna.

    Dejstvo je, da se ljudje staramo, telesne funkcije se upočasnijo, zmanjša se ustvarjanje nove kostne in mišične mase, manj je izločanja pomembnih hormonov, upadati začnejo miselne funkcije. A če nimamo kakšne hujše bolezni, ti procesi potekajo počasneje in z manjšimi posledicami. Redno in zadostno gibanje na zraku (ki ni onesnažen) je eden temeljnih dejavnikov, ki ohranja telo in možgane v kondiciji ter izboljša splošno počutje in razpoloženje.

  • 1
  • …
  • 125
  • 126
  • 127
  • 128
  • 129
  • …
  • 231
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 5, maj 2025

    Št. 5, maj 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    Včasih je treba biti tudi malo korajžen Predlog reforme pokojninske in invalidskega sistema, ki so ga v začetku aprila podpisali socialni partnerji zagotovo ni idealen, vendar tudi ni slab, meni...

    Različne možnosti zdravljenja raka prostate Rak prostate je najpogostejši rak pri moških v Sloveniji in zahodnem svetu. Pri nas živi več kot sedemnajst tisoč moškihs to diagnozo, vsako leto jih na novo zboli...

    Zdravilna moč čebulnic Vse čebulnice, čebula, česen, por, drobnjak in čemaž, so hrana, ki preprečuje strjevanje krvi. To so tisočletna ljudska spoznanja o njihovem zdravilnem delovanju.

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

    Razigrano, pisano in veselo29. september 2023

    Starejši niso breme družbe28. september 2023

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Kdaj je ugodnejša upokojitev - letos ali prihodnje leto?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Adria nam je dala krila

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov