»Post je odlična pot za učinkovito pomlajevanje organizma in odstranjevanje škodljivih odpadnih snovi, ki so med temeljnimi vzroki za zdravstvene težave,« začne najin pogovor Marjan Videnšek, avtor knjige Post in zdravje in odlični motivator, ki je prvi pri nas začel izvajati organizirane programe postenja, in sicer v Zavodu Preporod. Pravi, da v zadnjem času post dobiva veljavo tudi z znanstvenimi potrditvami: »Celo z Nobelovo nagrado, ki jo je leta 2016 prejel japonski znanstvenik Yoshinori Ohsumi za odkritje mehanizma avtofagije.«

Malo pred koncem lanskega leta se je na trgu pojavil inovativni medicinski pripomoček Savvy, ki omogoča stalno in natančno merjenje srčnega utripa in zgodnje zaznavanje morebitnih anomalij. Pri tem je razveseljivo, da je ta prenosni merilnik EKG, ki deluje v povezavi s pametnim telefonom ali tabličnim računalnikom, plod izključno domačega znanja. Zasnovala ga je skupina raziskovalcev pod vodstvom dr. Romana Trobca na Inštitutu Jožef Stefan in ga v sodelovanju s podjetjem Saving iz Ljubljane po treh letih privedla do izdelka, ki z oznako CE 1304 v celoti izpolnjuje vse zahteve evropskih smernic na področju medicinskih pripomočkov.

Cvetka Pavlina Likar je predsednica društva Trepetlika, ki združuje bolnike in svojce s parkinsonovo boleznijo. Ta je za alzheimerjevo druga najpogostejša bolezen, ki prizadene predvsem, a ne izključno, ljudi po šestdesetem letu. S parkinsonovo boleznijo živi v Sloveniji že več kot sedem tisoč bolnikov, s staranjem prebivalstva pa se bo njihovo število še povečalo.

Ko je za parkinsonovo boleznijo zbolel njen mož Radovan, ni tako rekoč ničesar vedela o tej napredujoči, neozdravljivi nevrodegenerativni bolezni, pri kateri gre, če povemo preprosteje, za propadanje živčevja. Pa čeprav si je do tiste usodne diagnoze danes že upokojena tržna inšpektorica, nekoč tudi navdušena športnica in popotnica, še vedno pa zelo dinamična gospa, nabrala že zvrhan koš življenjskih izkušenj. Rojena Ljubljančanka se je s starši kmalu preselila na Vrhniko, od koder se je po četrtem razredu osnovne šole zaradi učenja latinščine vsak dan vozila v Ljubljano, kjer je končala tudi gimnazijo. »Kljub zgodnjemu vstajanju in poznemu vračanju domov sem vedno našla čas za treninge košarke, ki so mi veliko pomagali pri učenju. Tudi na smučanje na Ulovki imam veliko lepih spominov. Med poletnimi počitnicami sem prvi mesec delala, potem pa odhitela na taborjenje ob morju, ki sem mu ostala zvesta tudi kasneje,« obuja spomine na mladostna leta, prežeta s športom.

Pri čiščenju in urejanju doma se zelo pogosto znajdemo v čudnih položajih, ki od nas zahtevajo obilico gibljivosti, moči, koordinacije gibanja in tudi ravnotežja (npr. čiščenje tal). Ravnotežje zmoremo tudi v zelo zahtevnih položajih vzdrževati le s pravilnim enakomernim dihanjem. Z njim sta povezani tudi naša osebna moč in gibljivost.

Preden začnete, se sede ali stoje prijetno nadihajte. To najlažje storite tako, da ob dihanju mislite, kako ga izvajate, in spremljate pot zraka v telo in iz njega. Zrak potegnite čim bolj globoko v trebuh, da se le-ta rahlo izboči in ob spontanem izdihu nato vrne v začetno stanje. Naredite vsaj 10 takih vdihov in izdihov. Nato za ogrevanje ponovite vaje ravnotežja iz prejšnje številke.

Pomlad je že tukaj z vso svojo barvitostjo in toplino. Tudi če bo zima še malce pomahala s svojim repom, nam misli na toplejše dni ne bo mogla odvzeti. Vzporednico s prebujanjem narave, pozitivnimi občutki ter optimizmom lahko najdemo tudi v pomladno-poletnih modnih smernicah. Vse to dogajanje so oblikovalci predstavili s svežimi barvami, eksplozijo tiskanih vzorcev, spoštovanjem tradicije in nostalgijo do preteklih oblačilnih slogov.

 Barve

• Močni barvni odtenki nas bodo navduševali v pomladno-poletni modni sezoni. V barvni skali najdemo tako tople kot hladne barvne odtenke. Topli odtenki se sprehajajo od intenzivno toplo rumene, žareče oranžne do pravih sočnih rdečih tonov. Tisti, ki niste ravno navdušeni nad intenzivnimi barvami, pa boste lahko posegli po nežnih pastelnih odtenkih.

Človekovo življenje v ravnovesju je na makroravni preplet harmonije med zemljo, zrakom, vodo, energijo, hrano ter našimi mislimi in medsebojnimi odnosi. Vsaka gospodinja, ki je kuhala s srcem, je želela svoje jedi predstaviti v najboljši luči, da je iz obroka nastal pravi obred. Obredje je sčasoma dobilo neuradno, vendar splošno veljavno obliko, ki je postala tradicija. To pa je nesmiselno spreminjati, zato naj tradicionalna praznična pojedina ostane, kakršna je.

 V zadnjem času so namreč zelo glasni nadobudni skrbniki za zdravo prehrano in življenje. Pred časom sem poslušala mladi nutricionistki, ki sta razpredali, kako naredimo zdravo pustno pojedino brez maščob, mesa, jajc, sladkorja in glutena. Kar vidim ju, kako ob veliki noči pečeta zdravo potico. Brez glutena. Kakor da bi bili vsi alergični, pa nismo. Tudi večina tistih, ki misli, da je, v resnici ni. To je zdaj modna muha.