Aprila leta 2011 se je prvim timom družinskih ambulant pridružila diplomirana medicinska sestra in nastale so referenčne ambulante. Vsak pacient po 30. letu je povabljen na preventivni pregled, kronični bolniki pa imajo redni »abonma« z vsemi potrebnimi preiskavami, ki ohranjajo bolezen pod nadzorom. Do konca leta 2017 naj bi po načrtih ministrstva za zdravje na ta način delale že vse ambulante družinske medicine.

Referenčne ambulante je skupaj s sodelavci zasnovala izr. prof. dr. Tonka Poplas Susič, dr. med., zdravnica družinske medicine, namestnica direktorja za razvoj zdravstvene dejavnosti v Zdravstvenem domu Ljubljana. Ugotavlja, da je za ocene učinkov nove organizacije dela na zdravje prebivalstva še prezgodaj. Na neki način imamo kroničnih bolnikov celo več kot prej, vendar je to zato, ker se marsikdo ob prvem obisku referenčne ambulante zdravstvenih težav niti ne zaveda. »Pridejo zdravi in odidejo bolni, to je največja težava referenčnih ambulant.«

Verjetno ste opazili, da smo leto začeli z vadbo, ki jo razvijamo iz vsakodnevnega gibanja. Po tem vzorcu tudi nadaljujemo. Tisti, ki ne marajo športne vadbe in dodatnega razgibavanja, si bodo ob predstavljenem morda premislili in z nami poskusili izvesti kakšno vajo. Spodbuda velja. 

Prednost današnjih vaj je, da jih je mogoče izvajati kjer koli. Razvijajo predvsem ravnotežje in tudi moč. Pa tudi notranja trdnost in odločenost nadaljevati vadbo se pri večini – ob hitrih in dobrih rezultatih – okrepi. Mnogi ljudje zmotno mislijo, da je za ravnotežje treba imeti ogromno moči. Trditev bodo hitro zanikali vsi tisti, ki so bili dovolj vztrajni in se preizkusili s treningom ravnotežja.

Slabšanje sluha ni povezano le s starostjo, pač pa imajo težave s sluhom ljudje vseh starosti, v zadnjem času žal vse več mladih. Res pa je največ starostne naglušnosti, saj ima skoraj polovica starejših od 65 let težave s sluhom. Vendar pa jih veliko manj uporablja slušni aparat, ki te težave znatno omili.

Naglušnost močno vpliva na kakovost življenja, zato je pomembno, da ukrepamo čim prej. Ne gre namreč le za to, da nekdo slabše sliši, pač pa da sliši govorjenje, a povedanega ne razume. Vzrok za to je, da slabše zaznava predvsem zvoke visokih frekvenc, tako ne sliši zvonjenja telefona, presliši budilko, ne sliši ptičjega petja. Dogaja se, da viša glasnost televizijskega in radijskega sprejemnika, saj ne zmore slediti vsebini, v družbi pogosto prosi sogovornika, naj povedano ponovi … Zdaj je že skrajni čas, da o težavah obvesti osebnega zdravnika, ki mu bo napisal napotnico za specialista otorinolaringologa. Naglušnost je namreč težava, ki ne mine, pač pa se z leti le še slabša. Če je vzrok zanjo v sluhovodu ali srednjem ušesu, govorimo o prevodni naglušnosti, saj je okvarjen prevodni in ojačalni del slušnega organa. V nekaterih primerih je mogoče te vrste naglušnosti odpraviti z zdravljenjem ali operacijo.

Prehodne plašče smo včasih imenovali kar »balonarji«. So pravšnji za čas, ko je zjutraj še hladno, ter nenadomestljivi ob deževnih dneh in hitrih spremembah vremena.

• Letošnji pomladni plašč je krojen ravno ali v obliki črke A. Sega do kolen, lahko ima ovratnik ali pa ne, je iz zanimivih tkanin ter pestrih barv. Lahko ga nosite čez dan, odlično pa bo dopolnil tudi obleko za kakšno posebno priložnost.

Lahko pa plašč predstavlja večno klasiko, ki ne gre nikoli iz mode.

• Klasičen balonski plašč ima vse tipične značilnosti, zavezuje se s pasom, ima okrasne gumbe, širši kroj, sedlast poudarek na ramenih in stranske poudarjene žepe. Obstaja veliko različic: prvi je poseben zaradi svoje dolžine in tkanine, ki spominja na brokat, nima gumbov in ga lahko »zapnemo« samo s pasom. Bolj uporabna sta naslednja dva na sliki, dvoredno zapenjanje je podrobnost, ki je primerna za vitkejše postave.

Tradicionalne jedi so dokaz življenja v ravnotežju, povezanega z naravo, letnim časom, opravili, običaji in dogodki. Ljudje so vedno dali v lonec, kar jim je darovala narava, in zlasti v enolončnicah so ustvarili ravnotežje, ki ga ni treba posebej dopolnjevati. Se pa jedi spreminjajo po pokrajinah, razlike so opazne od vasi do vasi, celo od gospodinje do gospodinje. Kjer ni bilo dovolj zelenjave na vrtu, so si pomagali z divjimi rastlinami, na primer s koprivami, kislico, rmanom, spomladi z regratom in čemažem.