-
Možgansko kap, ki jo povzroči pomanjkanje dotoka krvi v možgane zaradi krvnega strdka v žili (ishemična kap) ali krvavitev znotraj možganov (hemoragična kap), je v svetu najpogostejša nevrološka bolezen, pri nas jo vsako leto doživi več kot 4.000 ljudi. Veliko jih umre, pri preživelih pa lahko pusti hude posledice, zato je to najpogostejši vzrok za invalidnost.
Posledice možganske kapi so različne: ohromitve delov telesa, nezmožnost hoje ali uporabe rok, težave pri sporazumevanju ali razumevanju govora, bolnikom lahko kap spremeni osebnost, okrni spomin ali povzroči depresijo. Veliko posledic je skritih in se pokažejo šele po prvem obdobju zdravljenja, na primer motnje pozornosti. Bolniki težko opravljajo vsakdanja dela, veliko jih ne ne zmore voziti avtomobila in ima težave pri vračanju na delovno mesto.
-
Tako kot vemo, katero številko čevljev nosimo in katera konfekcijska številka oblačil nam najbolj pristaja, bi morali poznati tudi vrednost svojega krvnega tlaka, pravijo zdravstveni delavci. Premalo se še zavedamo, kako nevaren je pravzaprav previsok krvni tlak (hipertenzija).
Previdnost je na mestu, če je vrednost krvnega tlaka dalj časa višja od 140/90 mmHg. Po podatkih svetovnega združenja za hipertenzijo ima povišan tlak že skoraj vsak drugi odrasli Slovenec pa tudi vse več mladostnikov. Slaba polovica niti ne ve, dokler nima zdravstvenih težav, še huje pa je, da jih ima med tistimi, ki se že zdravijo zaradi hipertenzije, manj kot tretjina urejen krvni tlak po veljavnih priporočilih. Vpliva visokega krvnega tlaka v telesu dolgo ne čutimo, vendar pa močno poveča možnost možganskega ali srčnega infarkta ter odpovedi srca ali ledvic, povzroči lahko poškodbe očesnega ozadja, nastanek sladkorne bolezni, osteoporoze, raka na želodcu in demence.
-
Zelo pogosta, še predvsem med ženskami, je bolezen razširjenih ven (krčnih žil), ki je v glavnem dedno pogojena. Nastane zaradi slabosti vezivnega tkiva, ki prizadene venske stene in njihove zaklopke. Motnje funkcije venskih zaklopk se kažejo kot razširjene žile s pekočimi občutki v njih, napetost in teža v nogah, otekanje gležnjev in goleni vse do bolečin ter na koncu venskega popuščanja, ki se kaže v temno vijoličasti barvi kože. Vse to lahko privede do razjed, imenovanih venski ulkus, kar je zelo nevarno predvsem pri starejših. Če postane bolezen kronična, lahko z napredovanjem povzroča resne težave, kar pripelje celo do invalidnosti.
Nasveti v lekarni so brezplačni
Pred nekaj tedni je v javnosti završalo ob informaciji, da so od zdaj nasveti lekarniških farmacevtov plačljivi. Marsikdo si zato ne upa prav nič vprašati, ko pride po zdravila. A preplah je odveč: osnovno svetovanje ob izdaji ali nakupu zdravil v lekarnah (kako pravilno uporabljati zdravila, katero sredstvo pomaga pri kaki težavi in podobno) je še vedno brezplačno.
Kot so nam pojasnili na Lekarniški zbornici Slovenije, so v lekarnah že pred časom vpeljali projekt farmacevtske skrbi posebej za prepoznavanje bolnikov z visokim tveganjem razvoja arterijske hipertenzije in sladkorne bolezni ter svetovanje pri zdravljenju z zdravili pri različnih diagnozah.
Narava je skoraj popolna lekarna
Zelišča in neštete možnosti, ki nam jih ponujajo, dobro pozna Danica Gračan Jevtič. V sklopu Ljudske univerze Ajdovščina vodi delavnice v učnem centru Brje pa tudi na univerzi za tretje življenjsko obdobje predstavlja posamezne rastline in njihove zdravilne učinke, na delavnicah pa uči, kako sušiti zelišča, kako pripraviti sirupe, čaje pa tudi hidrolate (rožno vodo) in eterična olja ter kako izdelati naravno kozmetiko. V njenih krožkih sodelujejo tudi priznane zeliščarice, da se tako znanje dopolnjuje in širi.
-
Čokoladno-mandljeva tortica s svežim jagodičjem
Za testo potrebujemo:
50 g maslenih piškotov ali piškotnih drobtin
50 g mandljev
200 g temne čokolade
100 g masla
3 jajca
100 g sladkorja
6 do 7 žlic sladkane vode ali sadnega soka
Za kremo potrebujemo:
250 g maskarponeja
150 g kisle smetane
2 žlici sladkorja
500 g mešanega svežega jagodičja
5 dl bistrega sadnega soka ali vode
2 vrečki mešanice za svetli tortni obliv
Priprava: Za testo zdrobimo oziroma zmeljemo piškote in mandlje, čokolado pa z maslom raztopimo nad kopeljo. Pečico vklopimo na 180 do 190 stopinj, večji pekač obložimo s papirjem za peko in nanj postavimo obroč za torto s premerom 24 cm ali manjši pravokoten pekač za narastke.
-
Ugriz klopa ni nevaren, mesto pika pordeči in nas nekaj dni srbi. Vendar pa je vse več klopov okuženih in s slino prenašajo povzročitelje nevarnih bolezni – najpogostejši sta borelioza in klopni meningoencefalitis. Zadnjega lahko dobimo tudi z zaužitjem toplotno neobdelanega mleka ali mlečnih izdelkov iz mleka okuženih živali.
Klopni meningoencefalitis (KME) je virusno vnetje možganov in možganskih ovojnic. Prvi znaki obolenja so vročina, glavobol, utrujenost in slabo počutje. Po prehodnem izboljšanju se v naslednji fazi poleg visoke vročine pojavita tudi hud glavobol in bruhanje, pogosto ju spremlja tresenje prstov na rokah in jezika, včasih tudi motnje zavesti. Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere spadajo glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja in ohromitve. V sicer redkih primerih je bolezen lahko tudi smrtna.
-
V prijetnem okolju ob Kamniški Bistrici, nedaleč od mostu, ki jo prečka, so si člani Društva Šola zdravja Radomlje uredili ličen kotiček – tam so s prodom in rožami omejen prostor za vadbo, kamnita klop, nekaj ptičjih hišic, ki vabijo leteče pevke, da se odpočijejo in kakšno »rečejo« ob pogledu na vadeče v oranžnih oblačilih.
Skupina šteje dobrih 40 članov, med katerimi so dobro zastopani tudi moški. Med njimi je tudi 92-letni Ivan Kralj, ki vadi že peto leto. Kot otrok je telovadil pri Sokolu, potem ni bilo časa, saj je bilo treba veliko delati. Bil je samostojni obrtnik – mlinar, zdaj mlin vodi starejši sin. Pravi, da je bilo včasih ob Kamniški Bistrici 45 mlinov, po 2. svetovni vojni jih je ostalo še 20, danes pa deluje samo še njihov. Za Šolo zdravja je izvedel po naključju, na jutranjem sprehodu, potem se je opogumil, šel pogledat in ugotovil, da je to ravno...
Z naravo nad bolečinami v želodcu
Zdravila za lajšanje težav z želodcem so na tretjem mestu najpogosteje uporabljenih zdravil. Vsak dan veliko ljudi spremljajo bolečine v trebuhu ali jih peče zgaga. Vendar pa samo gašenje požara ne pomaga. Poiskati je treba vzroke želodčnih težav in jih odpraviti.
Za boleč in razdražen želodec ter zgago je vsaj delno kriv hiter način življenja, v katerem si ne znamo vzeti časa zase. Nepravilno prehranjevanje, neredni obroki, kajenje, pitje alkohola in stres povzročijo, da želodec čezmerno izloča solno kislino. Bolečine in nelagodje v zgornjem delu trebuha oziroma spodnjem delu prsnega koša, občutek želodčne polnosti, napenjanje, spahovanje in zgaga so znak, da se je porušilo ravnovesje v zaščitni plasti sluznice. Ko se takšne težave enkrat pojavijo, jih lahko odpravimo le z nevtraliziranjem kisline v želodcu in okrepitvijo zaščitne prevleke, ki prihaja s kislino v neposreden stik. Na pomoč nam lahko priskočijo sintetična zdravila, z njimi naj bi se sami zdravili največ dva tedna, saj so stranski učinki lahko škodljivi, prinesejo pa le trenutno olajšanje, težav pa ne rešijo.
-
Ni ga pod slovenskim soncem, ki ne bi vedel, kako slastne in zdrave so borovnice. In seveda tudi jagode, ribez, robidnice, maline, kosmulje ... Skratka jagodičje. Temeljna naloga jagodičja je zaščita organizma. Antioksidanti v rastlinah ščitijo njih same in enako potem varujejo nas.
Borovnice za mlade žile in misli
Gozdne borovnice (lat. Vaccinium myrtillus) dozorijo v juniju in juliju, odvisno od nadmorske višine. Zrel plod borovnice je skoraj črn z modrikastim odtenkom, ki mu ga daje oprh. Vode je v gozdnih borovnicah do 85 odstotkov, sladkorja pa do 9 odstotkov, poldrugi odstotek je sadnih kislin, vitamin C močno niha od rastišča do rastišča – najpogosteje namerijo od 1,5 do 20 mg vitamina C v 100 g. Nekaj je vitaminov A, E ter B1 in B2. Zadnje čase na trgu prevladujejo večje gojene ali vrtne borovnice (lat. Vaccinium corymbosum), ki vsebinsko niso povsem enake divjim, pravimo jim tudi ameriške borovnice ali žlahtne borovnice.
