Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • Zaznavanje prostora ostri umske sposobnosti

    Dobro počutjemaj '17

    Ali se želite naučiti, kako si lažje zapomnite informacije, na kakšen način jih prikličete in kako lahko shranite več informacij, kot ste jih do danes? Na podlagi večletne prakse sem razvila program Možganski fitnes, ki zaobjema telesne in umske vaje za izboljšanje spomina, ki delujejo preventivno proti demenci in zagotovo izboljšajo kakovost vsakodnevnega življenja.

    V naših možganih se prepletajo številni procesi, ko ugotavljamo, kje v okolju so določeni predmeti. Na primer prepoznavati moramo prostor, osebe v njem, spomniti se moramo, po kateri poti bomo šli v trgovino, kje so poličke s stvarmi, ki jih moramo kupiti, najti moramo telefon, očala, ključe, si zapomniti melodijo, ki jo igramo na glasbilo, besedila pesmi ... Gre za preplet delovanja motoričnih in senzoričnih področij, ki vplivajo na naše kognitivne sposobnosti, naš način razmišljanja in pomnjenje.

  • Pomoč pri vsakdanji negi

    Dobro počutjemaj '17

    Pogosto se zgodi, da starejši družinski član nepričakovano obleži zaradi posledic kapi, po zlomu kolka ali se mu močno poslabša kronična bolezen. Svojci se tako rekoč čez noč znajdejo v stiski, kdo in kako ga bo negoval. Kljub naklonjenosti do bolnika in pripravljenosti pomagati je vsakdanja nega zelo zahtevna. Fizični napor zlasti pri negi nepomičnega bolnika ni zanemarljiv. Zelo pomembno je, da znate bolnika pravilno obračati in mu pomagati pri sedanju ali vstajanju oziroma ga premeščati iz postelje na voziček, ga pravilno hraniti in umivati, da ne bodo vsakdanja opravila naporna za oba, da mu ne bi povzročili bolečin ali ga celo poškodovali, obenem pa ne bi prizadeli njegovega dostojanstva.

  • Narava za znižanje holesterola

    Dobro počutjemaj '17

    Kdo ve, koliko debat je že bilo v zadnjih letih na račun holesterola. Po nekaterih razlagah je eden najpomembnejših krivcev za večino bolezni sodobnega časa, zlasti za srčno-žilne in sladkorno bolezen. Spet drugi trdijo, da sploh ni tako nevaren … Resnica je – kot še marsikje – verjetno nekje vmes. Nekaj več previdnosti pa zagotovo ne škodi, če je vrednost holesterola več kot 5 mmol/l.

    Dejstvo je, da naše telo potrebuje holesterol za normalno delovanje. Je nekakšna voskasta snov, ki sestavlja celične stene. Pravzaprav je zelo pomembna sestavina, saj jo organizem potrebuje za tvorbo ženskih in moških spolnih hormonov, vitamina D in hormonov nadledvične žleze. Poleg tega brez holesterola ne moremo proizvajati žolča, ki je nujen za prebavo maščob v hrani in vsrkavanje vitaminov D, E, A in K iz hrane. Tvori se v jetrih, približno tretjino dnevnih potreb dobimo tudi s hrano živalskega izvora. V krvi in vodi je slabo topen, zato ga po celicah prenašajo beljakovine, imenovane lipoproteini. In ravno razporeditev med temi prenašalci oziroma med dvema najpomembnejšima vpliva na razvoj srčno-žilnih bolezni.

  • Mm, kako diši …

    Dobro počutjejanuar '00

    Čičerka s sladkim krompirjem in panceto

    Potrebujemo:

    50 g pancete ali ostankov suhih klobas/salam

    večji sladki krompir (najbolje oranžen)

    večji por

    malo olja

    pločevinko vloženega paradižnika

    sol, poper

    rožmarin

    jušno osnovo

    2 skodelici kuhane čičerke ali enaka količina vložene čičerike

    3 stroke česna

    Priprava: Panceto narežemo in stresemo v posodo. Sladki krompir olupimo, narežemo na kocke, na kolobarje narežemo por in vse stresemo v posodo k panceti. Pristavimo, po potrebi dodamo malo olja in nad šibkim ognjem pražimo približno 5 minut.

  • Sedenje je novo kajenje

    Dobro počutjemaj '17

    Da človek živi in preživi, potrebuje zrak, vodo, hrano in gibanje. Prve tri dobimo z dihanjem, pitjem in hranjenjem. Praviloma na te nikoli ne pozabimo. Na gibanje pa velikokrat pozabimo, saj je postalo sodobnemu človeku nekakšno breme, ki se mu z lahkoto odreče ali pa ga prepušča naključju.

    Izkušnje iz prakse kažejo, da se vsaj 60 odstotkov odraslih premalo giblje. Preživljanje tako delovnega časa kot prostega časa je postalo vse preveč »pasivno sedeče«, premalo hodimo ali se načrtno gibljemo. Če k temu dodamo tudi ure spanja in počitka, ko ležimo, nam ostane le nekaj ur dnevno, ko stojimo. In kako smo ponosni, da smo skozi evolucijo postali »homo errectus« (pokončni človek). Ampak žal se je tu razvoj nadaljeval in v sodobnem času je človek postal »homo sedens« (sedeči človek).

  • Babi speče najboljšo lazanjo in skuha najslastnejše raviole!

    Dobro počutjemaj '17

    Z iznajdbo testenin se nam je odprl svet brezmejnih gastronomskih možnosti. To niso le rezanci v goveji »žup'ci« in »makaronflajš« za enostaven obrok, ampak tudi številne polnjene testenine in večji kosi rezančnega testa, ki jih zlagamo drug na drugega skoraj v nebotičnik, med posamezna nadstropja pa vstavimo omako.

    Zloženko so že davno poimenovali lasagne (po posodi, v kateri so pripravljali jed), ki jo pri nas poslovenjeno izgovorimo kar lazanja. Najbolj klasična je lazanja z omako iz mletega mesa in paradižnika, brez težav pa jo lahko naredite tudi z drugačnim nadevom, na primer s špinačnim nadevom s skuto ali ribjim za ljubitelje vsega morskega.

  • Kaj potrebuje dementna oseba? 

    Dobro počutjemaj '17

    Demenca in problemi starostnikov sta vse bolj aktualni temi današnjega vsakdana, človeštvo se stara, še posebej Evropejci, saj je rojstev še vedno vse manj. Že vrsto let je na tem področju dejavna Spominčica, slovensko združenje za pomoč pri demenci, ki ga vodi Štefanija Zlobec, a vznikajo nova društva, ki se angažirano lotevajo sodobnih problemov. Med njimi je tudi mlad Zavod Opuščeni program, ki v zadnjem času med drugim pripravlja pogovore o življenju starejših ljudi v naši družbi.

    Marca je bila v čitalnici kulturnega doma Španski borci v njihovi organizaciji precej živahna debata o izrinjanju in mobingu starih zaposlenih, na aprilski okrogli mizi, ki je bila ponovno zelo dobro obiskana, pa so govorili o etiki in demenci: med varnostjo in svobodo. Večina se strinja, da če nekdo ne more sam poskrbeti zase, mora zanj poskrbeti družba. Za samo družbo pa se poraja vprašanje razmerja med visokimi skrbstvenimi standardi in razpoložljivimi viri za njihovo uresničevanje.

  • Da bi šlo vse kot po maslu

    Dobro počutjemaj '17

    Maslo gi je najbolj čista in najlažje prebavljiva maščoba in popoln vir energije. Da bi šlo vse kot po maslu je bil tudi naslov predavanja, ki ga je imel Dušan Badovinac Zupanjič na začetku aprila v Cankarjevem domu. Govoril je o vodi, zvoku in hrani oziroma o zdravju in ekologiji.

    »Če imamo pri sebi živo vodo, sol in gi, bi lahko preživeli tudi v puščavi,« pravi Dušan, ki že leta kuha maslo, imenovano gi, ghee, ghi ... Doda, da marsikdo ne pozna razlike med rahlim čajnim maslom, ki je zelo mazljivo, surovim maslom, ki ga poznamo kot »puter«, in pravim maslom. To je destilat mleka in hkrati čista energija. »Kdor pozna gi, ve, zakaj je krava v Indiji sveta žival. Označuje jo njen življenjski prostor: zlato sonce, svež veter, bistra voda, bogata zemlja, bujna živa trava, različne zeli in rože ter svoboda in mir. Iz njenega mleka se naredi smetana, iz smetane »puter« oz. surovo maslo, ki se kuhano imenuje tudi gi. Bogat je zlasti z maščobnimi kislinami, ki delujejo antioksidantno, lipidi, ki varujejo kožo pred izgubo vlage, in vitaminoma A in E, ki sta tudi antioksidanta. Gi je lahko prebavljiv in se kar zlije s človekom.«

  • Protin ni le bolezen kraljev

    Dobro počutjemaj '17

     Za protin je značilno, da se kristali sečne kisline nabirajo v sklepu in okolici ter povzročijo vnetje in hude bolečine. Najpogosteje je na udaru nožni palec. Revmatolog Boris Lestan ugotavlja, da je bolečina ob akutnem napadu, ki nastane praktično čez noč, tako nevzdržna, da bolniki praviloma hitro obiščejo zdravnika. Zdravljenje pa vsaj na začetku pomeni predvsem spremembe v prehrani.

    Zboli približno vsaka deseta oseba s povišano ravnijo sečne kisline v krvi in zato tudi v sklepni (sinovijski) tekočini. Ob njeni visoki vsebnosti, predvsem kadar ta hitro zaniha, lahko v sklepih nastajajo igličasti majhni kristali. Ko jih posebne bele krvne celice skušajo pojesti in odstraniti, je to zanje usodno. Razpadejo in sprostijo se kemične snovi, ki povzročijo hudo vnetje. Sklep oteče, postane vroč in rdeč, neznosno občutljiv in boleč. Bolečina se ob pomoči zdravil umiri v nekaj dneh, sicer pa v enem tednu ali dveh.

  • Raztezanje tudi med delom

    Dobro počutjemaj '17

    V delovni vnemi ljudje vse prevečkrat pozabljajo na vmesne počitke. Ti so lahko tudi prava rekreacija in regeneracija obenem, če so izvedeni premišljeno. Ste med tistimi, ki delo opravljate nizko pri tleh? Izbrane vaje so ravno prave za vas. Po njih se boste bolje počutili in imeli še več elana.     

    Vaj se lahko lotite tudi sede na stolu s tršim sedalom. Le odlično trenirani se jih lahko lotijo tudi stoje, a brez pretiravanja. Omeniti velja tudi priporočilo o topli podlagi. Toplota je eden ključnih dejavnikov, ki omogoči ustrezen učinek vaje na telo. Toplota prek zadnjice in nog prehaja v notranje organe, kar je še posebej izraženo pri stanju mehurja in ledvic, pri ženskah tudi pri jajčnikih. Opažam pa, da imajo ljudje pri delu in rekreaciji preveč razgaljen trebuh, križ in spodnji del telesa.  

  • 1
  • …
  • 126
  • 127
  • 128
  • 129
  • 130
  • …
  • 237
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 10, oktober 2025

    Št. 10, oktober 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    Lovili smo ravnotežje med pravičnostjo in solidarnostjo Pokojninska reforma, ki je ena najpomembnejših te vlade, je prejšnji mesec začela zakonodajno pot. Socialni partnerji so se dve leti pogajali, da so dosegli...

    Ni smrtno nevarna, a povzroča zaplete Približno osemdeset odstotkov bolnikov z osteoporozo je žensk in le dvajset odstotkov moških. Ali drugače povedano: vsaka druga do tretja ženska po menopavzi in...

    Brez maščob ni življenja Maščobe so nujne za normalno delovanje telesa in brez njih ni zdravega življenja. So del človekove prehrane že od pračloveka lovca, s čemer je dobil maščobe...

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Letošnje leto prelomno za starejše1. oktober 2025 Kaj narediti, da bo Slovenija...

    Bralci Vzajemnosti so letos preplavili Krk16. junij 2025 Spomini na letošnje že 19....

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Adria nam je dala krila

    Lovili smo ravnotežje med pravičnostjo in solidarnostjo

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov