Adaptogeni in imunoregulatorji so v določenih rastlinah ali kombinacijah le-teh; visoko jih ceni sibirska fitomedicina. Toda imamo jih tudi na naših tleh, saj so adaptogeni, ki so odlična podpora našemu imunskemu sistemu oziroma našemu organizmu sploh, še zlasti limone, smrekovi vršički in trpotec.

Marija Ana Kolman  priporoča dnevno uživanje le-teh. Čeprav je poznavalka sibirske fitomedicine, pa najprej prisega na naše domače rastline: »Okolje, kjer smo se rodili, nam ponuja vse, kar potrebujemo. Zato je naša narava tudi naša najboljša lekarna.« Na podlagi izkušenj pravi, da adaptogeni okrepijo organizem in ga zaščitijo pred mnogimi težavami, tudi pred respiratornimi in celo onkološkimi boleznimi. Uživanje adaptogenov in imunostimulatorjev zelo priporoča tudi dr. Sergej V.

Hrano konzerviramo na različne načine: posušimo, zamrznemo, vložimo v sol, olje, kis ali sladkor in večino od tega pasteriziramo. Lahko pa pozabimo na štedilnik in na pomoč pokličemo koristne bakterije. Pripravila sem dva preprosta recepta za prvi stik s fermentiranjem za domačo rabo, ki naj vam služita kot osnova številnim naslednjim. Postopek ni nikakršna novotarija, človek fermentira hrano že stoletja.

Fermentiranja hrane se gotovo lotimo zaradi zdravja. Namreč armada živih mlečnokislinskih bakterij v samo eni žlici jogurta je prav gotovo zametek še večje v našem prebavnem traktu, s katero živimo v sožitju. Tako spodbujamo delovanje imunskega sistema, da se lažje in učinkovitejše bori proti škodljivim mikroorganizmom, in podpiramo tvorbo nekaterih vitaminov v telesu. Vsekakor je izkoristek hranil iz živil tako boljši, mnogi poročajo o koristih še pri uravnavanju krvnega sladkorja. Ker večino večjih molekul hranil predelajo bakterije, je takšna hrana lažje prebavljiva in hranila dostopnejša.

Holesterol je maščobi podobna snov, ki naravno nastaja predvsem v jetrih, v telo pa ga vnašamo tudi s hrano živalskega izvora. Holesterol telo nujno potrebuje, saj je pomemben sestavni del vseh celičnih membran in sodeluje pri izdelavi nekaterih hormonov.

Ker holesterol v vodi ni topen, se po krvi prenaša vezan z beljakovinami v delcih, imenovanih lipoproteini. Deli se na lipoproteine velike gostote (HDL), ki odstranjujejo holesterol s sten žil, zato jim rečemo tudi varovalni oziroma dobri holesterol, in lipoproteine majhne gostote (LDL), ki svoj holesterolni tovor odlagajo na stene žil in jih s tem ožijo, tako imenovani slabi, škodljivi holesterol.

 ZDRAVJE PSIHOLOGIJA 

Smrt bližnje osebe je eno najtežjih doživetij v življenju. Vsak izmed nas se na izgubo odziva drugače, odvisno od tega, kako pomemben nam je bil umrli. Četudi vsi strokovnjaki poudarjajo, da je žalovanje zelo osebno čustvo, ki ga vsakdo doživlja na svoj način, pa ostaja temeljna resnica, da so to trenutki, ko žalujoči ob sebi potrebuje podporo družinskih članov, sorodnikov, prijateljev …

Umiranje, smrt, pogreb in žalovanje se v sodobnem svetu vse bolj umikajo v neko zasebno sfero, žalost in jok postajata znak šibkosti. Ne želimo videti žalostnega obraza, ne želimo ob sebi žalosti, vse pogosteje slišimo, »ne hodim na pogrebe«. Smrt se je prenesla v bolnišnice in domove za starejše, saj svojci pogosto nimajo ne možnosti ne znanja, da bi sami negovali hudo bolnega človeka. Ljudje umirajo bolj ali manj sami, svojci imajo na razpolago le nekaj trenutkov za slovo, marsikje niti tega več ne.

Pri pripravljanju tokratnega prispevka sem se spomnila slovenske športne legende Draga Ulage in njegovih člankov. Že več kot tri desetletja preverjam in nenehno pozitivno potrjujem vsebino tistega članka, ki opisuje koristi hoje po stopnicah. Že takrat jo je kot izjemno učinkovito priporočal eden izmed švicarskih kardiologov, ki ga je gospod Ulaga povzel in priporočil svojim bralcem.  

Pravilna hoja po stopnicah gor in dol je uspešen trening vzdrževanja osnovne telesne kondicije, ki jo potrebujemo za opravljanje vsakdanjih opravil. Kdor zmore, se zavestno odloči, da bo po stopnicah hodil redno vsak dan in tako opravljal trening vzdrževanja srca in ožilja ter aktiviranja dihanja. In to kratek čas, samo dve minuti, oziroma do tako visoke intenzivnosti, da začuti močnejše bitje srca in globoko zadihanost. Sliši se preprosto, a je ta metoda neverjetno učinkovita.  

Pomlad je že krepko v naši deželi, zato bomo suknjiče z veseljem za nekaj časa odložili. Tako bomo postavo bolj razkrili in morda se bo pokazalo tudi nekaj odvečnih kilogramov. S pravilno izbranimi kroji in barvami lahko vsako postavo naredimo skladno in tudi obraz bo bolj sijoč. Vedno izberemo barvni odtenek, ki je skladen z našo poltjo, barvo oči in lasmi, ki dajejo obrazu okvir. Poleg izbrane barve preverite kroj majice ali bluze. Že na pogled in otip lahko ocenite, ali vam bo model ustrezal tudi po kakovosti tkanine. Pomemben pa je tudi izrez okrog vratu. S starostjo le-ta seveda ne sme biti preglobok, ravno pravšnji, da lepo oblikuje dolžino vratu.

Za zdravje je pomembna uravnotežena prehrana, ki človeka krepi, z njo vzdržujemo primerno telesno maso in preprečujemo bolezni. Z zdravim prehranjevanjem lahko preprečimo bolezen, svoje zdravje pa ohranimo in okrepimo. Če se je bolezen že razvila, s pravilno prehrano pripomoremo k hitrejšemu okrevanju. Hrano moramo ustrezno prilagoditi tudi starostniku.

Zaradi starostnih sprememb pešajo prebavni organi, zato je upočasnjena presnova hrane, slabši sta izločanje prebavnih encimov in vsrkavanje hranilnih snovi. Slabše vsrkavanje hranilnih snovi in neuravnotežena prehrana vodita v pomanjkanje vitaminov (zlasti vitaminov A, C, B6, B12, D) in mineralnih snovi (kalcija, železa, cinka).

Ko govorim o zeliščih, se vedno spomnim svoje mame. Bila je nadvse stvarna ženska in je v letih skromnosti v lonec dajala le najnujnejše. Oče je bil bolj umetniške narave, bil je človek z absolutnim posluhom in je zelo rad prebiral tipke na harmoniki ... Rad se je prikradel do lonca in pokusil vsebino. «Sej je ...« je rekel s premislekom, »ma nej!« Stopil je ven in okrog hiše utrgal kakšno zelišče. »Mat', to noter dej!« je rekel. Očetove rož'ce so naredile jed popolno.