Obraba sklepnega hrustanca oziroma osteoartroza je najpogostejši vzrok za bolečino v sklepih v odrasli dobi. Na razvoj osteoartroze vplivajo genetski dejavniki, različni degenerativni procesi in preobremenjevanje sklepov. Obraba hrustanca običajno napreduje počasi, prvi simptomi pa se pojavijo že v zgodnji fazi. Gre predvsem za občasne bolečine, ki se razvijejo pri dolgotrajnem obremenjevanju prizadetega sklepa.

Pri osteoartrozi glavno začetno bolezensko dogajanje poteka na sklepnem hrustancu. S staranjem se sklepni hrustanec postopoma spreminja, prej gladka površina postaja neravna, lahko razpoka, v njem se nabira večja količina vode. Osteoartroza najpogosteje prizadene sklepe, ki so obremenjeni z lastno težo – kolki, kolena, hrbtenica. Glavni simptomi obrabe hrustanca so bolečina, težave pri gibanju in okorelost sklepov. Po pojavnosti je najpogostejša osteoartroza kolena.

NEGA

Vse več je žensk in moških, ki se želijo starati dostojanstveno in so prepričani, da so sivi lasje šarmantni. Sivolase igralke in igralci, tudi manekenke in manekeni, vzbujajo občudovanje.

Siveti začnemo, ko lase, ki nam po naravni poti odpadejo, nadomestijo novi lasje, v katerih je manj pigmenta. To se lahko zgodi že po 20. letu, pri večini pa po 35. letu. Sivimo, ker z leti celice, ki proizvajajo melanin, pigment, ki obarva lase, postanejo manj aktivne, nato pa povsem prenehajo delovati. Posivimo najprej ob sencih in vrh čela, nato se sivina razprede po lasišču. Pa je zato res prišel čas, da si lase začnemo barvati? Marsikdo meni, da je ameriški igralec George Clooney s sivečimi lasmi še bolj zanimiv kot prej ali da je igralka Helen Mirren pri 73 letih z belimi lasmi vsaj tako lepa, kot je vedno bila. Res sta sijoče očarljiva, toda pri tem ne gre spregledati, da so njuni lasje lepi tudi zato, ker so zdravi in negovani.

V daljni preteklosti se človek nikoli ni prehranjeval samo z rastlinsko hrano, nasprotno, takrat je bil v veliki meri mesojed, odvisno predvsem od tega, kaj je ujel, naj je bil to medved ali postrv. Šele mnogo kasneje je spoznal žita, stročnice in poleg jagodičja iz gozda drugo rastlinsko hrano, s katero si je svoj izbor hrane nekoliko razširil.

S stoletji se je tako prehrana uravnovesila bolj na stran rastlin. Iz tega časa poznamo težka obdobja lakote in hudega pomanjkanja, predvsem zaradi hudo enolične prehrane. Danes imamo na voljo praktično vse, česar si zaželimo. Pomanjkanje hranil ni več odvisno od naravnih danosti, temveč le od osebnih odločitev in denarja. Ker postajamo odvisni od sladkorja, sladkih živil, paketkov narezanih zrezkov brez kosti, zaradi lagodnosti pa tudi od predelanih živil in vnaprej (delno) pripravljenih obrokov, je naša prehrana velikokrat precej revnejša s hranili kot nekoč, a nasprotno bogatejša s kalorijami. V ogledalu potem vidimo podbradek, trebušček, ki visi čez pas, hlače so v pasu vsako leto ožje. Zdravnik pri pregledu opozarja na »zanimivo« krvno sliko in svetuje dieto brez maščob, z manj mesa in veliko več solate, sicer si bomo pridelali celoten spisek civilizacijskih bolezni.

Sladkorna bolezen je posledica delnega ali popolnega pomanjkanja hormona inzulina, ki ga izločajo celice trebušne slinavke. V telesu je prisoten kot prosta spojina ali vezan v kompleks.

Za presnovo ogljikovih hidratov skrbi prosti inzulin. Vezan v kompleks, ki ga je veliko zlasti zjutraj na tešče, je neaktiven. Ko se po zajtrku poveča sladkor v krvi, se vezani inzulin sprosti, da lahko steče presnova. Inzulin pomaga glukozi pri vstopu v celice. Kadar inzulina ni dovolj, naraste količina glukoze v krvi, da bi večja koncentracija lahko prodrla v celico. 

Klemen Likar, samostojni arhitekt z državnimi pooblastili in terapevt Tesla metamorfoze, pojasni, da je to naravna metoda zdravljenja z zdravilnimi energijami, med katerimi so tudi valovi z zdravilnimi frekvencami, ki jih je odkril Nikola Tesla.

»Vse bolj prihajajo na dan informacije, da je bil Nikola Tesla globoko duhoven človek in je veliko raziskoval tudi v tej smeri. To potrjuje tudi njegov stavek, ki pravi, da tistega dne, ko bo znanost začela proučevati nematerialno, bo v enem desetletju napredovala bolj kot v vseh prejšnjih stoletjih obstoja.« Klemen Likar poudari, da terapevti niso zdravilci, ampak le vmesni člen v pretoku in zgoščevanju teh energij, ki sprožijo samozdravljenje. 

Oblačila, tudi kopalke, velikokrat kupimo tako, da izberemo tiste, ki so nam všeč, in ne tistih, ki bi najbolje pristajale naši postavi. Vsega res ne moremo skriti, lahko pa najdemo model, ki nam bo odlično pristajal, dajal ustrezno oporo in v katerem se bomo dobro počutili.

Najprej preglejte kopalke, ki jih imate v omari že od lani ali predlani. Ali so še uporabne, dovolj velike, prožne, barva še ni obledela? Zapišite proizvajalca in velikost (prsni obseg in globino košarice), da bo izbor lažji. Najenostavnejše je najprej pomeriti kopalke proizvajalca, s katerimi imate dobre izkušnje.

                                  

Nič ni lepšega kot sončen dan. Sončna svetloba izboljša razpoloženje in koristi zdravju, saj nas oskrbi z vitaminom D. Ko pa je sonca preveč, je treba kožo pred njim zaščititi.

Zdravniki že desetletja opozarjajo, da sončenje koži ne koristi in da porjavela koža ni zdrava. Še posebno nujna je zaščita, če smo se v preteklih desetletjih veliko sončili, ker se z leti poškodbe kopičijo. Pojavijo se lahko predrakava obolenja in različne vrste kožnega raka. Pa tudi če ostane koža zdrava, je zaradi izpostavljanja soncu videti bolj postarana, kot bi lahko bila.