Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  •  Gluhoslepi so med nami

    Dobro počutjemarec '19

    Osebe z gluhoslepoto imajo različne kombinacije ovire sluha in vida, kar pa zelo vpliva na vsa področja življenja: na družbeno življenje, dostop do informacij, orientacijo in mobilnost, še posebej pa je oteženo sporazumevanje. 

    Potrebe gluhoslepih so individualne in specifične za vsakega posameznika; odvisne so od ovire, njene jakosti, časa nastanka, sposobnosti funkcioniranja v okolju, podpore družinskega okolja, morebitnih pridruženih ovir in bolezenskih stanj ter drugih dejavnikov. V vsakodnevnih situacijah potrebujejo ob sebi usposobljenega človeka, ki je zmožen podati vse informacije iz okolja ter mu tolmačiti na način, ki mu je prilagojen, da je celostno seznanjen z dogajanjem v okolju. Obstajajo številni načini sporazumevanja, ki pa se jih je treba naučiti. Prav tako potrebujejo celostno strokovno obravnavo, s poudarkom na krepitvi moči in opolnomočenju.

  • ZDRAVJE NA KRATKO

    Dobro počutjemarec '19

    Redke, a zelo težavne bolezni

    Po ocenah strokovnjakov pri nas živi 120 tisoč bolnikov z redkimi boleznimi, 75 odstotkov med njimi je otrok. Redke bolezni so tiste, za katerimi zboli pet ali manj ljudi na 10 tisoč prebivalcev oziroma približno sedem odstotkov. Med njimi so fenilketonurija, cistična fibroza, redki krvni raki in prirojene motnje strjevanja krvi, Huntingtonova bolezen, Fabryjeva bolezen, Dušenova mišična distrofija, bulozna epidermoliza, Gaucherjeva bolezen, Angelmanov sindrom, DiGeorgeov sindrom … Kar 80 odstotkov teh bolezni je genskega izvora. To so kronične, napredujoče bolezni, povzročajo okvare in pogosto ogrožajo bolnikovo življenje. Večinoma so neozdravljive in dosmrtne. V medicini so te bolezni pogosto odrinjene na rob in so zato poimenovane tudi »bolezni sirote«. Z eno od teh prirojenih bolezni se pri nas vsako leto rodi več kot 10 otrok. S presejalnimi testi lahko pri vseh novorojenčkih bolezen odkrijejo, še preden se pojavijo bolezenski znaki.

  • Kako živeti z inkontinenco?

    Dobro počutjemarec '19

    Med tistimi, ki imajo težave z uhajanjem urina, nekateri le-te zaupajo bližnjim ali zdravniku, drugi, še posebej moški, pa nikomur. A oboji potrebujejo nasvet, kako živeti z inkontinenco in kdaj poiskati zdravnika. Spodnja priporočila sledijo smernicam Evropskega združenja za urologijo in ameriške klinike Mayo.

    Ločimo več oblik inkontinence. O stresni inkontinenci govorimo, ko nekaj vode uide pri kašlju, kihanju, smehu, dvigovanju težjih bremen ali med intenzivnim gibanjem. Pri urgentni inkontinenci potreba nastopi nenadoma in silovito, tudi ponoči. Če ni možnosti takojšnjega odvajanja, lahko uide tudi večja količina urina. Če sta prisotni tako stresna kot urgentna, je to mešana inkontinenca. Če se mehur ne izprazni, poveča pa se število izločanj manjših količin urina, imamo opraviti s pretočno inkontinenco. Pri funkcijski inkontinenci izločanje sicer nadzorujemo, zapora pa popusti, če zaradi težav z gibanjem ne pridemo dovolj hitro do stranišča ali če zaradi bolezensko spremenjenih prstov prepočasi odpenjamo perilo. Fekalna inkontinenca je nehoteno uhajanje blata in vetrov.

  • Moč, spretnost in veselje 

    Dobro počutjemarec '19

    Doma izdelana mehka palica (opis izdelave je predstavljen v prejšnji številki, uporabimo pa kartonast zvitek, ki je ovit s papirjem za peko) je dober športni rekvizit, s katerim lahko razvijate prav vse sposobnosti. Tokrat se bomo posvetili predvsem moči in razvijanju občutka za hrbet, oboje pa zaokrožili s prijetno sprostitvijo leže na hrbtu in s podloženimi koleni.   

    Za ogrevanje telesa priporočam vaje metanja iz prejšnje številke. Za vse, ki ste se v predstavljenih vajah že izurili in jih morda po svoje nadgradili, je za popestritev dobrodošel tudi partner. Pri metanju v dvoje naj vas vodita razgibana sproščenost in razigranost. Priporočam pa, da se potrudite metati lepo, saj bo vaja veliko uspešnejša. Po uvodni zadihanosti lezite na hrbet in se sprostite.

  • Regrat ali farška plata

    Dobro počutjemarec '19

    Spomladi nabiramo regratove liste za pripravo solat. A manj znano je, da lahko liste, ki smo jih prej skrbno oprali in posušili, uporabljamo za pripravo različnih čajnih mešanic. Posušeni regratovi listi pa so tudi zelo okusni – kar takoj jih lahko pojemo. Zaradi ugodnih učinkov na telo je dobro uživati svež regrat, lahko pa dodajamo posušenega v različne čajne mešanice.

    V slovenskem ljudskem jeziku regrat imenujemo farška plata. Morda so ga naši predniki poimenovali tako, ker raste po vsej Sloveniji od nižine do subalpskega pasu – najdemo ga na travnikih, ob poteh in med grmovjem. Morda so ga v okolici cerkva odstranjevali med tlakovci in od tu izhaja ime.

  • Nega rok, nežno in naravno

    Dobro počutjemarec '19Ljudje Starejši

     V hladnem letnem času koža na rokah postane suha in groba. Neprijetno zateguje, srbi in skeli, včasih pa tudi razpoka, še posebno na členkih. Starejša koža zadržuje še manj vlage. Ko se vlaga v povrhnjici kože zaradi mraza in suhega zraka še zniža, so roke videti luskaste, suhe in zgubane, včasih pa tudi pordele. 

    Na členkih koža lahko razpoka. Razpoke skelijo, občasno zakrvavijo in se dolgo ne pozdravijo. Težava se z leti stopnjuje, saj koža na rokah postaja vse tanjša, manj odporna in občutljivejša. Zato potrebuje več nege. Suha koža ni le težava žensk, ampak tudi moških, čeprav marsikdaj še vedno zamahnejo z roko, češ da kozmetike ne uporabljajo. Bi jim bili morda bolj na kožo pisani domači pripravki iz naravnih sestavin? 

  • Droži namesto kvasa

    Dobro počutjemarec '19

    Enotnega izraza za fermentirano mešanico moke in vode ni. Obstajajo sicer nekdanji izrazi, kot so droži, drožje, drože, kravajcec, kravajc, mednice, in sodobnejši kislo testo, divji kvas, domači kvas, kisli nastavek, kisli kvasni nastavek, naravni kvas, matični kvas/kvasni nastavek.

    V drožeh na poseben način prijateljujejo kvasovke in mlečnokislinske bakterije. Vsi ti mikrobi izkoriščajo ogljikove hidrate iz moke in jih spreminjajo v ogljikov dioksid, v nekaj malega alkohola, mlečno kislino, del v ocetno kislino ter pestro zbirko hlapnih aromatičnih kislin iz razgrajenih beljakovin žit, zaradi katerih pravimo, da je takšen kruh res okusen.

  • Kakšna je vaša vozniška kondicija?

    Dobro počutjefebruar '19

    S starostjo se lahko poslabšajo vid, sluh, gibljivost in naši odzivi postanejo počasnejši. Če smo vozniki, lahko vse to vpliva na našo vozniško sposobnost. To samo po sebi še ne pomeni, da že takoj postanemo slabši vozniki, saj marsikatero pomanjkljivost lahko odtehtajo izkušnje, ki smo si jih nabrali, in morda tudi preudarnejša vožnja. Kljub vsemu pa smo svoje vozniške zmožnosti in zdravje dolžni preverjati.

    Tako zakon o voznikih iz leta 2017 določa, da je vozniško dovoljenje za vožnjo osebnih vozil (kategorija B) veljavno največ deset (razen za mlade voznike), od starosti 70 let naprej pa samo še pet let, lahko pa tudi manj, če tako zahteva zdravstveno stanje voznika. Ko voznik dopolni 70 let, lahko veljavnost vozniškega dovoljenja podaljša le, če predloži zdravniško spričevalo, da je telesno in duševno zmožen za vožnjo. Dobi ga pri pooblaščenem zdravniku (specialistu medicine dela, prometa in športa). Ta ga lahko po potrebi prej na pregled pošlje še k drugemu zdravniku specialistu. Cena pregleda je odvisna od predlaganih preiskav (EKG, laboratorijske preiskave, psiholog, okulist), vendar v povprečju ne presega 150 evrov, ocenjuje prim. prof. dr. Marjan Bilban, dr. med., predstojnik Centra za medicino dela. Po 80. letu morajo vozniki tudi na preizkus vožnje v enega izmed centrov varne vožnje, in sicer kjer koli v Sloveniji.

  • Spoštljivo sporazumevanje 

    Dobro počutjefebruar '19

    S primerno komunikacijo ustvarjamo in ohranjamo pristne medosebne odnose tudi v starost,  s tem izražamo spoštovanje do starostnika, ohranjamo njegovo dostojanstvo in avtonomijo. 

    Na sporazumevanje v starosti vplivajo pešanje sluha, vida, čustva, motnje spomina, motnje zavesti in obolenja, ki vplivajo na kognitivne sposobnosti (na primer demenca, možganska kap). Sporazumevanje  ovirajo hrup, strah in pomanjkanje pozornosti sogovornika.

    Dobra komunikacija vpliva na zadovoljstvo, zaupanje ter starostniku omogoča možnost izbire in odločanja o stvareh, ki so zanj pomembne. Starostnik je pozoren na besede, višino, ton, jakost glasu, mimiko obraza in govorico telesa, zato naj bosta besedna in nebesedna komunikacija usklajeni.

  • Redni pregledi rešujejo življenja

    Dobro počutjefebruar '19

    Zaradi učinkovitega presejalnega programa za odkrivanje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb na materničnem vratu se Slovenija v zadnjih letih že uvršča med evropske države z najmanjšim bremenom tega raka, so povedali strokovnjaku ob evropskem tednu boja proti raku na materničnem vratu.

    Od leta 2003, ko smo uvedli presejalni program ZORA, se je pojavnost raka na materničnem vratu prepolovila. Rednih pregledov se udeležuje več kot 70 odstotkov žensk, na leto zboli okoli 120 žensk, umre pa okoli 40 do 50 žensk.

  • 1
  • …
  • 91
  • 92
  • 93
  • 94
  • 95
  • …
  • 231
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 5, maj 2025

    Št. 5, maj 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    Včasih je treba biti tudi malo korajžen Predlog reforme pokojninske in invalidskega sistema, ki so ga v začetku aprila podpisali socialni partnerji zagotovo ni idealen, vendar tudi ni slab, meni...

    Različne možnosti zdravljenja raka prostate Rak prostate je najpogostejši rak pri moških v Sloveniji in zahodnem svetu. Pri nas živi več kot sedemnajst tisoč moškihs to diagnozo, vsako leto jih na novo zboli...

    Zdravilna moč čebulnic Vse čebulnice, čebula, česen, por, drobnjak in čemaž, so hrana, ki preprečuje strjevanje krvi. To so tisočletna ljudska spoznanja o njihovem zdravilnem delovanju.

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

    Razigrano, pisano in veselo29. september 2023

    Starejši niso breme družbe28. september 2023

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Kdaj je ugodnejša upokojitev - letos ali prihodnje leto?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Adria nam je dala krila

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov