Zdrav človek spreminja položaj telesa tudi v spanju, kjer s premikanjem razbremeni ogrožene predele telesa. Kadar je sposobnost premikanja, spreminjanja lege in položajev ovirana, lahko nastane razjeda zaradi pritiska (preležanina).

Razjeda zaradi pritiska je lokalna poškodba kože in podkožnih tkiv, ki nastane zaradi dalj časa trajajočega povečanega pritiska na tkivo, strižne sile in sile trenja. Najpogosteje nastanejo na predelih telesa, kjer je kost tik pod kožo. Posledica dolgotrajnega pritiska na tkivo je prekinjen krvni obtok, ki vodi v zmanjšano preskrbo celic s kisikom in posledično v odmrtje tkiva.

 Anemija ali slabokrvnost je najpogostejša krvna bolezen ali motnja. Povzroča jo pomanjkanje železa, folne kisline in vitamina B₁₂. Pojavlja se pogosteje, kot na splošno mislimo. Najbolj ogrožene so ženske v starosti od 15 do 50 let.

Anemija (brez krvi) pomeni zmanjšano število rdečih krvnih telesc in hemoglobina v krvi, ki je nezamenljiva za normalno delovanje človeškega telesa. Prenaša kisik in hrano do vsake celice ter sodeluje pri odstranjevanju odpadnih snovi.

Beljakovinski pigment hemoglobin je sestavni del eritrocitov in veže nase kisik. Za izgradnjo je nujno potrebno železo. Če hemoglobina ni dovolj, govorimo o slabokrvnosti, kar povzroča slabše vsrkavanje življenjsko pomembnih snovi, zlasti tistih, ki so prisotne v manjših količinah, a so pomembne za pravilno delovanje organov. Posledice so zmanjšana odpornost in pogostejša obolenja.

Franc Lorger je inženir kemijske tehnologije, njegov sin Goran pa inženir elektrotehnike, oba pa sta po duši bioenergoterapevta. Obdarjena sta z večjim bioenergetskim potencialom, ki sta ga nadgrajevala tudi z različnimi izobraževanji, še zlasti pa ju je navdušila Domančićeva metoda, po kateri tudi delata. Posvetila sta se pomoči ljudem, živalim, naravi ... Poudarjata, da ne zdravita bolezni, ampak ljudem in živalim energijo le pošiljata.

Veliko bolnih je pri njiju poiskalo pomoč, tudi Božidar Lelas. Komaj 30-letni komercialist je imel raka na modih in metastaze v pljučih. Po operaciji, pripoveduje, se je začela še večja groza, saj so rakaste celice kar podivjale, metastaze so bile že   v pljučih, jetrih, ob aorti... Bolečine so bile neznosne in tudi stroka je dvignila roke. Le malo življenja so mu še napovedali, toda družina in prijatelji so kljub vsemu zanj iskali pomoč. In tako je z zadnjimi močmi, ker je zaradi metastaz v pljučih komaj dihal, poklical Franca in le s težavo...

Slovenci spadamo med najbolj nespeče ljudi na svetu, takoj za Japonci. Po podatkih iz raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje skoraj 60 odstotkov prebivalcev Slovenije spi manj kot 7 ur na dan. Dolžina spanja je sicer od posameznika do posameznika različna, tudi genetsko pogojena, delno lahko nanjo vplivamo. Odrasli človek v povprečju potrebuje od 7 do 9 ur spanja na noč. Nespečnost slabo vpliva na naše počutje ponoči in podnevi in močno poslabšuje kakovost življenja.

Gre za motnjo, pri kateri težko zaspimo, se ponoči ali zjutraj prezgodaj zbujamo, poslabša se tudi kakovost spanja. Občasne težave ima vsaka tretja oseba, več kot 10 odstotkov ljudi pa ima kronično nespečnost. Težave z nespečnostjo se s starostjo povečujejo, so pa pri ženskah dvakrat večje kot pri moških. 

Belo glavnato zelje (lat. Brassica oleracea L. convar. capitata) je ena redkih rastlin z večtisočletno zgodovino, ki je avtohtono evropska. Nastalo je s človekovo načrtno selekcijo iz divje rastline, ki še uspeva na skalnih pobočjih sredozemskih obal. Uživali so ga že v prazgodovini, v antiki pa se je hitro širilo na vse strani Evrope, ker je bilo lahko dostopna hrana najširšemu krogu ljudi. Stari Grki so zelje kot kulturno rastlino spoznali v četrtem ali petem stoletju pred našim štetjem, na prelomu štetja pa tudi Rimljani.

Po nekaterih podatkih kronično bolečino trpi najmanj 23 odstotkov Slovencev, pri starejših od 60 let že vsak tretji toži nad kroničnimi bolečinami. Kot je gibanje izrednega pomena za krepitev zdravja, je učinkovito tudi pri premagovanju kroničnih bolečin. Te lažje premagujejo s pomočjo posebej prilagojenih vaj pod strokovnim vodstvom fizioterapevtov, zatrjujejo pri Združenju fizioterapevtov Slovenije.

Kronična bolečina zmanjšuje ali celo onemogoča opravljanje vsakdanjih dejavnosti bolj kot katerokoli drugo zdravstveno stanje. Povezana je lahko s široko paleto stanj, vključno z bolečino v vratnem in prsnem delu hrbtenice, bolečino v ramenih, glavobolom, rakom, fibromialgijo, revmatoidnim artritisom in tudi osteoartritisom. Najpogostejše pa so bolečine v križu.

Z bolečino v hrbtenici se vsaj enkrat v življenju sreča od 80 do 90 odstotkov prebivalstva, nam je povedal ortoped dr. Matevž Topolovec, dr. med., iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra. K sreči se pri veliki večini bolnikov bolečina z nekaj potrpljenja, prilagoditvijo, aktivnostjo, uživanjem protibolečinskih sredstev in fizioterapijo zmanjša. Nekateri bolniki pa potrebujejo ustrezno kirurško zdravljenje. Le-to pa vsekakor ni brez tveganj.

»Prvi vzrok težav je starost oziroma degenerativne spremembe, ki se začnejo že po 35. letu starosti. Drugi dejavnik je genetika – nekateri so k težavam s hrbtenico bolj nagnjeni kot drugi. Tretji vzrok pa so obremenitve (na primer na delovnem mestu), nedejavno življenje in dolgotrajno sedenje.« Dr. Topolovec poudarja, da je bilo človeško telo predvideno za aktiven, torej ne za pasiven način življenja, kot ga živimo zdaj.