Placebo je lahko postopek ali snov, po videzu enaka zdravilu, ki pa ne vsebuje zdravilne učinkovine. Ker bolnik tega ne ve, verjame, da je to, kar prejme, koristno zdravilo in zato izgine bolečina. Tako kot placebo pa učinkuje tudi nocebo, ki predstavlja strah pred neželenimi učinki zdravila oziroma slab odnos bolnikov do terapije, zato lahko občutijo poslabšanje simptomov. Medicina je še vedno dokaj skeptična glede teh dveh pojavov, saj placebo pojmuje kot » moč utvare«.

Pa vendar je v znanosti vse več raziskav o medsebojnem vplivu duševnih in telesnih mehanizmov. Sodobne tehnike slikanja možganov odpirajo vrata teoriji, ki pravi, da posameznikov način razmišljanja in njegova prepričanja ne vplivajo le na njegovo duševno stanje, temveč lahko povzročijo tudi dejanske biološke spremembe v telesu.

Zaznavanje okusa s starostjo peša, prav tako moč v rokah in prstih. Izločanje želodčnih sokov je zaradi starosti in nekaterih zdravil upočasnjeno, tako ni niti občutka lakote in za nameček je slabši izkoristek hranil. V starosti se izloča manj hormona grelina, kar vodi v izgubo teka. Svoje dodajo še diete, stranski učinki zdravil in osamljenost. Izbirčnost, še huje pa neješčost, je osrednja težava današnjega časa od otroštva do zrelih let. Od 15 in 35 odstotkov starejših se spopada z zavestno neješčostjo.

Veliko žensk, ki nosijo konfekcijske številke, večje od 46, ima težave z izbiranjem in kombiniranjem oblačil. Nezadovoljne pa niso samo ženske z močnejšo postavo. Težave pri izbiri predstavlja tudi nesorazmerna oblika telesa, kot so poudarjeni boki ali bolj izrazit prsni del, podaljšan trup in podobno. Prav vsaka ženska postava pa ima lepe lastnosti, ki jih morate znati izkoristiti in poudariti, da ustvarite všečno podobo.  

Raziskave so pokazale, da pri ženskah z nesorazmerno postavo ni največji problem najti prave velikosti, pač pa najti pravo obliko oblačila. Ženske, ki iščejo pomoč v mojem studiu, imajo najpogosteje te težave: pas pri hlačah in krilih je preozek, nemogoče je zapeti zadrgo v pasu do konca, bluze so preozke čez prsni del, všitki in gube na krilih se zdijo, kot da niso na pravem mestu, krila lezejo navzgor, ker so preozka, vratni izrezi so preširoki, dolžina rokavov predolga, ramenski del oblačila ni na svojem mestu ipd.

Astmo ima okoli 14 odstotkov Slovencev. Čeprav število obolelih narašča, je hudih posledic astme vse manj, med drugim zaradi vse boljših zdravil. A lahko bi bilo še bolje, saj strokovnjaki ocenjujejo, da več kot polovica obolelih nima dovolj dobrega nadzora nad astmo. Slabo zdravljena astma lahko povzroča hude neprijetnosti, pomembno zmanjšuje kakovost življenja ali ga lahko celo nevarno ogroža.

Astma je kronično vnetje dihal. Na njegov pojav vplivajo pršice in plesni, drugi alergeni, hladen zrak, okužbe dihal v otroštvu, vse več pa je govora tudi o vplivu onesnaženja. Pri tem ne smemo pozabiti »onesnaževalca,« proti kateremu se lahko najbolje obvarujemo sami – kajenje. Še posebno za nerojenega otroka je izpostavljenost cigaretnemu dimu eden izmed velikih dejavnikov tveganja, opozarja doc. dr. Sabina Škrgat, dr. med., spec. pnevmologije, s Klinike Golnik. Bolniki z astmo najpogosteje poiščejo zdravniško pomoč v vremensko bolj obremenjenih delih leta, spomladi in jeseni, zaradi poslabšanj, ki jih povzročijo okužbe ali alergije, smo izvedeli na okrogli mizi Slovenske tiskovne agencije ob svetovnem dnevu astme, ki je bil v maju. Astma ima pogosto povsem blag potek, vendar to ne izključuje možnosti poslabšanj bolezni, opozarjajo strokovnjaki. Ker gre za kronično bolezen, diagnozo postavi pulmolog.

Jagode so za ljubezen, češnje za gibljive sklepe, borovnice preprečujejo degenerativne spremembe in varujejo pred nastankom demence, z uživanjem ribeza, zlasti črnega, pa skrbimo za zdrave žile. Razlogov, da si privoščimo čim več jagodičevja in češenj, je dovolj.

 Jagode so birni plodovi ali nekakšna soplodja z veliko plodiči, kar vidimo kot zrnca na površini jagode. In grmičku ni ime jagoda, marveč jagodnjak (lat. Fragaria). Izvorna vrsta jagod je divja gozdna jagoda ali navadni jagodnjak.

Nadgrajujemo vadbo iz prejšnje številke. Razteg in gibljivost sta dva izjemno pomembna elementa vadbe, a ju marsikateri skrajšajo na minimum ali zaradi utrujenosti ob koncu vadbe celo izpustijo. Vaje za gibljivost so nujne tako ob začetku kot ob zaključku vadbe. Ob začetku vadbe jih izvajamo nežneje kot ob zaključku, ko je telo že ogreto. Današnje vaje so izjemno priporočljive za zagrete športnike.

Če boste med vadbo ugotovili, da je gibljivost vaša šibka točka, je vredno vajam posvetiti nekaj več časa. Če pa veste, da zmorete več in se boste še bolje počutili in tudi več zmogli, pa jih lahko naredite kdaj čez dan, na primer v premoru med delom. Velja priporočilo, da delate z največjim možnim občutkom za lastno telo in ne pretiravate.