Za odstranjevanje odpadnih snovi in odvečnih tekočin iz telesa skrbi limfni sistem. Če pride v njem do zastoja, se to pokaže kot oteklina – limfedem. Ko se enkrat pojavi, ga imamo za vedno. Lahko pa ga uspešno obvladujemo, pri čemer nam pomagajo limfterapevti, to so posebej usposobljeni fizioterapevti.

Točnih podatkov, kako pogost je limfedem v Sloveniji, sicer nimamo, dejstvo pa je, da je okoli sto limfterapevtov za vse potrebe premalo. Predvsem jih je premalo v javni zdravstveni mreži, zato ljudje na obravnavo v okviru javnega zdravstva pogosto čakajo tudi po več mesecev, nam je povedala Silva Uršič, višja fizioterapevtka, univ. dipl. org. in predsednica Slovenskega strokovnega združenja za limfedem. 

Šunka, hren, jajce in potica so simboli velike noči, ki so se obdržali skozi stoletja. Tudi zato so del kulturne dediščine, na katero moramo biti ponosni. V osnovi povsod po Sloveniji blagoslavljajo enake jedi, a dodajo še več krajevnih posebnosti.

Na Krasu na primer dodajo liter vina, v Loškem Potoku poleg pirhov, hrena in kruha blagoslavljajo še pečeno jagnje in slovensko posebnost – ajdovo filajne. V Mežiški dolini v košaro dodajo še šarkelj, krajec črnega in krajec belega kruha, šunko ter toliko pirhov, kolikor je ljudi pri hiši, velikonočna gnezdeca, sol za živino, vžigalice za ogenj in semena za spomladansko setev. V Vuzenici je v žegnanjski košari tudi krompir. V Gornji Radgoni je v korbi skupaj z zelhanim mesom, zelhanimi rebri in klobasami še kos črnega kruha za živino,...

Enostavno in učinkovito lahko okrepimo in raztegnemo mišice zadnjice, spodnjega dela hrbta in nog pa tudi trebuha. Pomembno je, da predstavljeni vaji izvedete povezano, torej drugo za drugo, ter z ustreznim vmesnim počitkom. Druga vaja je primerna za vse, ki zmorejo sedeti na tleh, vsi drugi pa lahko drugo vajo naredijo tudi sede na stolu. 

Hoja je še vedno osnovna gibalna aktivnost, ki požene kri po telesu in ga ogreje. Če nimate možnosti pred vajami opraviti kratkega sprehoda, zadostuje, da v dobro prezračenem prostoru naredite intenzivneje nekaj korakov z nizkim in nato še nekaj korakov z visokim dvigom kolen. Ob vdihu še nekajkrat dvignite roke visoko nad glavo in jih ob izdihu spustite. Tako na mestu se je priporočljivo sprehajati vsaj dve minuti. Preden pa se boste lotili današnjih vaj, še malce ogrejte prste, zapestja in dlani z nežnim kroženjem, da boste lažje uporabljali palico.

Na pomladnih, še bolj pa na poletnih oblačilih si privoščimo več kreativnosti, vzorcev in barv. 

Modni so veliki cvetlični potiski, ki pa pristajajo večjim postavam. Priporočam, da jih nosite na zgornjem delu telesa, na primer pisana majica zelo popestri enobarvna oblačila.

• Če ste dovolj visoke postave, si lahko privoščite obleko s potiskom sončnic, ki se enostavno zapenja spredaj in preveže s pasom. Podobne modele ste prav gotovo že kdaj nosili.
• Vrhnje oblačilo v športnem kroju prehodne pomladne parke vas bo razveseljevalo tudi v deževnih dneh.

Skoraj noben praznik ne mine brez plesa, zato ni prav nič čudno, da je pri nas eden najbolj razširjenih konjičkov. Kot odlično in koristno dejavnost ga priporočajo tako ljubitelji plesa kot strokovnjaki. Dokazano je namreč, da je ples ena izmed najboljših dejavnosti za možgane, saj združuje telesno, miselno in socialno aktivnost.

Ples je radoživost gibanja, je govorica telesa ob ritmu, del kulturne izobrazbe vsakega posameznika in je kultura posameznega naroda, je most med športom in umetnostjo, predvsem pa je priložnost za druženje, je povedala dr. Meta Zagorc, profesorica plesa in strokovnjakinja na plesnem področju doma in v tujini, na predavanju v okviru cikla Podobe časa na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Ljudje, ki radi plešejo, so radoživi, odprti, duhoviti in sproščeni. Plešejo, ker želijo izboljšati kondicijo in zdravje z gibanjem ob glasbi. Uživajo, ko plešejo sami in tudi ko gledajo druge, ne glede na to, ali gre za umetniški ples (balet, sodobni, scenski), tekmovalni ples, folklorne plese ali par, ki se odlično ujame na plesišču.