Ljudje
-
Pozitivne novice
Na Novi Zelandiji je med popolno zaporo, ki jo je avgusta odredila predsednica države, potem ko so pri njih odkrili štiri pozitivne nosilce delta različice virusa, zaprto vse. Ljudje ne smejo iz hiše, odprte so le lokalne trgovine s hrano, ni prvič, da ljudje tam živijo kot puščavniki. Strategija predsednice je bila že prvič uspešna.
Med pandemijo se je v svetu spremenilo marsikaj. Začeli so izhajati brezplačni časopisi, največ so jih našteli v Angliji z Irsko in Škotsko vred. Kot odziv na vse hujšo potrtost so začeli izhajati časniki s pozitivnimi novicami. Med najbolj znanimi je angleška revija Positive.News, ki izhaja štirikrat na leto, kdor si jo naroči, jo dobi po pošti, za Slovenijo je naročnina skoraj 11 evrov za številko. Ustvarjajo jo mladi novinarji, strokovnjaki in ljudje, usmerjeni v nove dolgotrajne trende, kot sta veganstvo in eko.
-
Igrača ladjica, ki prav zares pluje po ribniku sredi parka, je nekoč navduševala otroke. Z njimi so tekmovali, se postavljali in sanjarili, da bodo še sami odpotovali.
Marsikatera je doživela pravi brodolom in za vedno izginila v ribniku. Ko so sredi prejšnjega stoletja čistili velik okrogel ribnik v londonskem Kensingtonskem parku, so v mulju našli več kot 150 potopljenih barčic. Med otroki so bile najbolj priljubljene okrog leta 1920, seveda pa so obstajale že dolgo pred tem. Ljudje so doma izdelovali ladjice, podobne pravim ladjam, tovarne igrač pa so jih začele izdelovati okoli leta 1850. Sprva so bile lesene, ko pa sta les in veter začeli nadomeščati kovina in para, so se spremenile tudi barčice.
PRILOGA Bogata tradicija slovenskega čebelarstva
Prosti časjulij '21Ljudje Starejši
Čebelarski muzej v Radovljici, ki domuje v baročni graščini v starem delu mesta, predstavlja bogato tradicijo slovenskega čebelarstva, te edinstvene kulturne dediščine pri nas. Največje bogastvo muzeja je izjemna zbirka poslikanih panjskih končnic, ki predstavljajo nepogrešljiv del ljudske umetnosti na Slovenskem.
Ljubezen do čebel ima na Slovenskem dolgo tradicijo. Na svetu težko najdemo deželo z naravno in kulturno dediščino, tako prepleteno s čebelarstvom, kot je naša. Posebna skrb za čebele je v preteklosti narekovala nastanek čebelnjakov, ki jih zdaj najdemo v skoraj vsaki slovenski vasi. Čebelnjaki so varno zavetje za posebno vrsto medonosne čebele – kranjske čebele ali kranjske sivke (lat. Apis mellifera carnica ), slovenske avtohtone vrste čebel, ki je del slovenske naravne dediščine.
-
Prosti časjulij '21Ljudje Starejši Dom
Starejši ko smo, bolj potrebujemo varno, udobno stanovanje in primeren dostop do njega, zato bomo sčasoma v stanovanju zagotovo potrebovali večje ali manjše prilagoditve, ki nam bodo olajšale življenje. Stanovanja in hiše so lahko preveliki ter neekonomični za starejše, ki živijo sami ali v paru. Stroški ogrevanja in vzdrževanja lahko postanejo praktično nerešljiva težava.
Pri nas je bivanje v prevelikih stanovanjih in hišah pogosto, skoraj običajno. Zaradi tega se pojavljajo tudi s tem povezane težave v starosti: neekonomičnost ogrevanja, nujno potrebno vzdrževanje, neprimerna tlorisna zasnova, ovire, nevarna mesta, dotrajanost, slabša dostopnost, upokojenci imajo manj dohodkov kot prej. Ljudje pogosto nočejo niti pomisliti, da bi si življenje olajšali s selitvijo ali morebitno predelavo, raje vztrajajo, kakovost bivanja pa se slabša. To je velik problem, ki bi ga morali upoštevati tudi pri gradnji stanovanj za trg ali najem, da bi bila vsa stanovanja primerna in dostopna. Težava pa so stara stanovanja in hiše. Odločitev, da gremo iz hiše ali večjega stanovanja v manjše, je gotovo velika življenjska sprememba. Predvsem pa je priprava na samo selitev brez prave pomoči in organizacije utrujajoča in stresna, in to je ena od stvari, ki se je bojimo.
-
Bunker za milijarderja
Zaradi korone je pred dobrim letom večino ljudi grabil strah. Strah, ki je pri nekaterih mejil na paniko, je bil osnovni strah pred smrtjo in takoj po tem pred pomanjkanjem. Posebno starejši, ki so enkrat že preživeli lakoto, imajo v dobrem spominu, da se je treba založiti z nujno potrebnimi stvarmi. Nakupovanje na veliko, na primer po več zavojev toaletnega papirja, je najboljši dokaz, za kaj je šlo.
Strahu pred smrtjo in pomanjkanjem niso ušli niti redki superbogati milijarderji. Ta strah jih grabi že dolgo in kar naprej.
-
Stare igrače
Možiček kopitljaček, figurica iz lesa ali kartona, je prastara igrača. Ko potegnemo za vrvico, možiček smešno pomiga z rokami in nogami. Zdi se, kot da bi drobna figurica nenadoma oživela.
Zagotovo je bil možiček kopitljaček igrača, ki so jo poznali že v starem Egiptu, saj so arheologi izkopali kar nekaj takšnih figuric. V srednjeveški Evropi možički kopitljački niso bili razširjeni, sredi 18. stoletja pa je ta igrača postala zelo priljubljena na francoskem dvoru in med plemstvom. Le da to niso bile igrače, ampak drobna zabava za odrasle. Največkrat so prikazovale figure eksotičnih plesalcev – Kitajcev, Turkov, Italijanov ... Moški so si na skrivaj ogledovali tudi erotične ženske kopitljačke, dame pa so se smejale smešnemu poplesavanju kopitljačka v podobi moškega, ki je bil žrtev mode.
Uživajmo na terasi ali balkonu
Prosti časjunij '21Ljudje Starejši Dom
Če živimo sami, v dvoje ali pa se radi družimo s širšo družino in prijatelji, si lahko pripravimo kosilo na prostem. Ali pa ob večerih posedimo v družbi nam ljube glasbe ali knjige s svečkami v stekleni čaši in mehko blazino pod hrbtom. In kaj lahko storimo, da nam bo na terasi ali balkonu udobno in prijetno?
Vrtno pohištvo občasno potrebuje nekaj vzdrževanja, odvisno, iz kakšnega materiala je. Za to sicer poskrbimo že prej, ne šele takrat, ko bi radi sedli za mizo. Plastični ali iz plastičnega protja pleteni stoli in miza potrebujejo za čiščenje krpo in nekaj tople milnice. Lesenega pohištva ne puščamo na dežju, snegu ter zmrzali, kadar pa ga nimamo kam pospraviti, je dobro, da je prekrito s posebnim pregrinjalom. Pokrijemo ga tudi pred vsakim daljšim dežnim obdobjem.
-
Dihanje skozi črevesje?
Pandemija je spodbudila raziskovalce, ki se ukvarjajo z alternativnimi možnostmi dihanja, da so v reviji MedCell/press v začetku maja objavili ugotovitve raziskave o možnostih drugačnega zdravljenja odpovedi dihanja. Raziskavo so delali na miših in prašičih. Skozi anus so jim dovajali kisik v obliki plina ali tekočine in obrnili simptome odpovedi dihanja. Njihova študija je dokazala, da lahko glodavci in prašiči učinkovito dihajo skozi črevesje.
»Umetna dihalna podpora ima ključno vlogo pri kliničnem obvladovanju odpovedi dihanja zaradi hudih bolezni, kot sta pljučnica ali sindrom akutne dihalne stiske,« pravi avtor študije dr. Takanori Takebe s tokijske medicinske in zobozdravstvene univerze ter Medicinskega pediatričnega centra v Cincinnatiju. Študijo so zasnovali na ugotovitvah o nekaterih vodnih organizmih, ki so se prilagodili okolju z nizko vsebnostjo kisika. Poleg pljuč in škrg so razvili alternativne dihalne mehanizme, na primer nekateri sladkovodni somi, pajki ali morske kumare za dihanje uporabljajo spodnje črevesje. Do zdaj pa še nihče ni preizkusil, ali imajo podobne lastnosti, ki se razvijejo v pomanjkanju kisika, lahko tudi sesalci.
-
Z VNUKI
»Glej, kuža,« navdušeno kažemo psa že dojenčku in on ga z zanimanjem opazuje. Ko shodi, se skuša približati vsakemu psu, ki ga zagleda, če le ne laja. Pa ve, kako se mora vesti do psov, še posebno do tistih, s katerimi ne odrašča? Ali se zaveda, da pes ni igrača?
Vnuka je treba naučiti, kako naj vzpostavi stik s psom, česa ne sme storiti in kaj pomeni značilno pasje vedenje. Stari starši mu pri tem lahko veliko pomagamo, če mu z lastnim vedenjem in besedami pokažemo, kako je treba ravnati.
Priljubljena igrača mestnih otrok - kolebnica
Nekoč so kolebnico preskakovale deklice pred vsakim blokom, zdaj pa le še redko vidimo otroka s kolebnico. Zato pa je postala športni pripomoček za trening.
Kdo je izumil kolebnico, ne vemo. Vemo pa, da je bila igra »stotih poskokov z vrvjo« sestavni del praznovanja novega leta že v stari kitajski civilizaciji. Kolebnice so bile razširjene tudi v feničanski kulturi, stari Grčiji in starem Egiptu. Evropski slikarji 16. stoletja so upodabljali otroke s kolebnico, razširjena je bila predvsem v severni Evropi. Z nizozemskimi priseljenci je preskakovanje kolebnice prišlo tudi v ZDA. Skoraj do začetka 19. stoletja je bila igra s kolebnico namenjena predvsem revnim otrokom iz predmestij, saj je bila zelo poceni. Še posebno se je priljubila deklicam, ki so jih sicer odvračali od gibalnih iger. Med premožnejše otroke je prodrla zelo počasi, zanje so začeli izdelovati kolebnice z lepimi barvnimi lesenimi ročaji.