Starejši
Odnos do starejših je ogledalo družbe
Včeraj se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začel največji evropski dogodek za starejše – že 23. Festival za tretje življenjsko obdobje, ki bo trajal še danes in jutri. Starejše in tudi mlajše vabijo na številne kulturne nastope, najrazličnejše delavnice na temo zdravja, aktivnega staranja, pa na aktualne okrogle mize in pogovore z znanimi in manj znanimi Slovenkami in Slovenci. Vstop je prost.
Na otvoritveni slovesnosti, ki je po kovidnih omejitvah spet potekala v polni dvorani, je predsednik MZU Ljubljana in soorganizator festivala Marjan Sedmak poudaril, da festival ne sme biti le enkraten dogodek, ampak proces, ki teče skozi celo leto, zato so ustanovili Forum F3ŽO, ki je letos pripravil že tri dogodke.
O zdravem podaljševanju življenja
Kako bi bilo, če bi bili deležni novih medicinskih tehnologij, ki bi preprečile bolezni staranja in omogočile zelo dolgo vitalno življenje? O tej in podobnih temah boste lahko razpravljali na krožku Mladi 100 let – zdravo podaljševanje življenja. Krožek, ki je namenjen starejšim od 55 let, organizira Modra fakulteta, ki spada pod Univerzo v Ljubljani.
Mentor krožka bo mag. Martin Lipovšek, doktorand na Filozofski fakulteti, z gostoma dr. Boštjanom Petričem z medicinske fakultete in mag. Patrikom Miličem z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Na srečanjih bodo udeleženci zajeli različne vidike prihajajoče revolucije v dolgoživosti in se vprašali, kaj lahko storimo zdaj. Ogledali si bodo tako znanstven vidik kot pričakovane družbene posledice in vse skupaj humanistično reflektirali.
Krožek se začne v sredo, 16. 10. 2024, ob 17.00 in bo potekal tedensko do srede decembra. Cena za udeležence je 74 evrov.
Prijave na:
https://www.uni-lj.si/dogodki/2024-10-16-modra-fakulteta-mladi-100-let-zdravo-podaljsevanje - zivljenjaSkupaj in odločno proti demenci
Na svetovni dan alzheimerjeve bolezni, 21. septembra, se udeležite sprehoda za spomin in pomagajte k destigmatizaciji oseb z demenco.
S staranjem prebivalstva narašča število ljudi z demenco, med katerimi je najpogostejša alzheimerjeva demenca. To je napredujoča nevrodegenerativna bolezen, ki povzroča kognitivni upad in spremembe v vedenju ter vsakodnevnem funkcioniranju. Zato ne prizadene samo tistega, ki zboli, temveč bremeni celo družino oziroma bližnjo okolico, saj kar 90 odstotkov ljudi z demenco živi doma. Hkrati pa je bolezen eden največjih zdravstvenih, socialnih in finančnih težav sodobnega sveta. Nujno, je , da je čim več ljudi, tudi zdravnikov seznanjenih z boleznijo zaradi zgodnjega prepoznavanja, zdravljenja in ustrezne specialistične obravnave, ter da bolniki in svojci dobili več pomoči in podpore.
-
Dobro je vedetiseptember '24Starejši
Ni vsaka enakopravnost enakopravna
Upokojenci v očeh mlajših pogosto puščamo videz neke številne homogene skupine državljanov, ki se bori le za svoj ekonomski položaj, za pokojnine. To do neke mere celo drži, vendar je pokojnina, zadostna za preživetje, neizogibna potreba, da se sploh porajajo drugi interesi. S pokojnino je podobno kot z zdravjem. Če ga ni, je vse drugo nepomembno. V našem interesu pa so še številni drugi izzivi.
V Sloveniji danes živi 21,8 odstotka prebivalcev, starih nad 65 let, kar se v obravnavah pojmuje kot starejši. Do leta 2030 bo ta delež narasel na približno 27 odstotkov. Upokojencev je seveda precej več, saj so med njimi tudi mlajše skupine, ki delijo usodo starostnih. Upokojenci v strukturi prebivalstva seveda nismo homogena skupina – ljudje enakih značilnosti, potencialov in potreb. Nismo samo nemočni in ranljivi! V Evropi se je namesto izraza starejši uveljavil izraz starejše osebe, kar ponazarja individualnost in s tem pojavne oblike...
Večkrat praznih rok, a vedno s polnim srcem
NAŠ POGOVOR
Starejši za starejše se imenuje socialnovarstveni program Zveze društev upokojencev Slovenije, v okviru katerega starejši prostovoljci obiskujejo svoje vrstnike, jim delajo družbo, dajejo podporo in tudi konkretno pomoč in jim na ta način omogočajo daljše samostojno življenje doma. Program letos praznuje 20. obletnico delovanja, le nekoliko krajši čas v njem sodeluje Karlina Mermal, ki ji je Slovenska filantropija maja podelila naziv naj mentorica prostovoljcev. Že več kot 15 let je prostovoljka v Društvu upokojencev Gornji Grad, od leta 2011 je tudi pokrajinska koordinatorica programa za Savinjsko dolino. Z veseljem je pristala na pogovor za Vzajemnost, pa ne zaradi sebe, pač pa da širša javnost bolje spozna dobrobiti tega prostovoljskega programa, namenjenega starejšim.
Smiselne aktivnosti so začimba za prijetnejšo starost
V razvitem svetu sta demenca in krhkost, s starostjo povezano zdravstveno stanje, za katero je značilno postopno usihanje vseh organskih sistemov vključno z mišicami, najpogostejši sopotnici visoke starosti. Demenca in krhkost sta napredujoči bolezni, povzročata postopno usihanje gibalnih in miselnih sposobnosti, posledično tudi funkcijskih sposobnosti. Starejše osebe z začetno stopnjo krhkosti ali demence so še normalno funkcionalne in podobno kot mlajše osebe zmorejo še vse aktivnosti, le bolj počasne so. Za zmerno stopnjo krhkosti in demence je značilno, da ne zmorejo več kompleksnejših aktivnosti, na primer nakupovanja, bančnih poslov in vožnje avtomobila. Ostajajo doma, potrebujejo pomoč pri čiščenju stanovanja in kuhanju. V napredovali stopnji krhkosti in demence starejše osebe ne zmorejo več tudi osnovnih aktivnosti, potrebujejo pomoč pri oblačenju, umivanju, hoji, odvajanju in hranjenju, potrebujejo 24-urno oskrbo.
Podaljšanje veljavnosti subvencioniranih vozovnic
Veljavnost subvencioniranih vozovnic za prevoz v javnem potniškem prometu, ki potečejo julija, bo samodejno podaljšana za eno leto, so sklenili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Z rdečo vozovnico Integriranega javnega potniškega prometa (IJPP) se lahko nemoteno vozite z medkrajevnimi vlaki in avtobusi, prav tako jo lahko uporabljate na mestnih avtobusih v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Kranju, Novem mestu, Jesenicah, Celju in Krškem.
Do subvencionirane vozovnice so upravičeni upokojenci oziroma starejši od 65 let, imetniki evropske kartice ugodnosti za invalide in vojni veterani – če niso v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti.
Izbira primerne postelje in vzmetnice
Prosti časjulij '24Dom Ljudje Starejši
Poleti, ko postane v stanovanju vroče, običajno slabše spimo in pogosto za to krivimo tudi ležišče. Da je pretrdo ali premehko, da vzglavnik ni prave debeline in trdote, površina postelje pa vroča. Od zimske do prehodne odeje, nazadnje končamo pri rjuhi ali pa je še ta odveč. Poleti je ob suhem vročem vremenu pravi čas, da spalnico dobro pospravimo. Vzmetnico posesamo z močnim sesalnikom, pred sesanjem jo lahko potresemo s sredstvom proti pršicam. Odeje in blazine pa prezračimo na soncu. Če je treba, jih operemo ali odnesemo v pralnico. Tudi notranjo prevleko blazine snamemo in operemo, da imamo čist vzglavnik.
Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe
Četrti Dnevi medgeneracijskega sožitja (DMS), ki jih organizira Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus), so se začeli včeraj na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Več dogodkov in spremljajoče razstave pa se bodo dogajale tudi danes. Še posebej so prava paša za oči razstavljeni predmeti njihovih rokodelk in rokodelcev. Ne bo vam žal, če jih boste obiskali. Vstop je prost.
Na slavnostnem odprtju, ki se ga je udeležilo tudi nekaj politikov, je predsednica Zdus Zdenka Jan poudarila, da upokojence tare veliko problemov, od nizkih pokojnin, stanovanjske problematike do dolgotrajne oskrbe, ki še ni zaživela, vendar želijo na praznik Zdusa pokazati predvsem, kaj vse počnejo njihovi člani na kulturnem, rokodelskem, humanitarnem in športnem področju. Dodala je, da vodstvo zveze ves čas spremljajo vse, kar je povezano z upokojenci, še posebej na področju sprememb zakonodaje, in se tudi kritično odziva. Njihov moto je: Nič o nas brez nas. Z Dnevi medgeneracijskega sožitja pa želijo promovirati pozitivno podobo staranja, odpravljanje predsodkov in stereotipov o starosti in spodbujati vključenost in sožitje generacij.
Preveč poudarka dajemo formalnemu izobraževanju
Naš pogovor
Zoran Jelenc, doktor pedagoških znanosti, psiholog, pedagog in andragog, je prepričan, da v Sloveniji dajemo preveč poudarka formalnemu šolskemu sistemu, premalo pa cenimo drugačne oblike pridobivanja znanja in spretnosti, ki nam pridejo prav v življenju. Kot prvi direktor Andragoškega centra Slovenije (ACS) je pomagal razvijati kulturo učenja. Med drugim je idejni oče Tednov vseživljenjskega učenja, iz katerih so se razvili Festivali učenja. Pogovarjala sva se v času, ko ta največja promocija izobraževanja in učenja za ljudi vseh starosti in izobrazbenih ravni pri nas poteka že 29. leto zapored.
