Prvi vtis, ko predstavijo nov model avtomobila, nam zagotovo pusti njegova oblika. Biti oblikovalec serijskih avtomobilov je zahtevna naloga. Ne gre le za to, da avtomobil nariše, vsaka ideja je preračunana v strošek, saj v končni fazi ni vseeno, koliko bo avtomobil stal. Avtomobil mora ustrezati tudi vsem varnostnim in okoljskim zahtevam, oblika pa med drugim določa maso in vozne lastnosti.

Od oblike je odvisno, koliko bo avtomobil tih, kako se bo obnašal v ovinkih, ne nazadnje pa s svojo aerodinamiko določa tudi porabo goriva. Skupaj z notranjimi oblikovalci in inženirji je treba sklepati kompromise in se odločiti, od česa bo kupec največ dobil. Slovenci smo lahko več kot ponosni, saj kar trije rojaki dejavno sodelujejo pri oblikovanju množično prodajanih avtomobilov na trgu.

Ime Pliskovica me je še najbolj spominjalo na nekaj v povezavi z morjem. In ja, našel sem jo na Primorskem. Natančneje na Krasu. Imenuje pa se po pticah, belih pastiricah, ki jim pravijo pliske, ker z repom udarjajo po tleh. Tudi najbolj živahne ovce v čredi so poimenovali pliske. In ker je bilo ovčarstvo nekoč tod najpomembnejša kmetijska dejavnost, je dobil kraj ime Pliskovica.

Obstaja pa še ena možnost, ki se opira na kroniko kraškega župnika Albina Kjudra. Bližnji hrib Volnik je bil gol in kraju blizu golega hriba so rekli »Blizu govca«, kar je morda privedlo do imena Pliskov(i)ca …

26. LIFFE – ljubljanski mednarodni filmski festival

»Ljubljanski mednarodni filmski festival je majhen, toda s strastjo oblikovan in voden palček, ki ljudi v kina privablja z 'drugačnimi' filmi,« je zapisal direktor festivala Simon Popek. Liffe, potekal bo od 11. do 22. novembra, skuša stvari že nekaj časa postavljati v zgodovinski kontekst, kar so pokazale predvsem tematske ali nacionalne retrospektive. Letos so se z retrospektivo Technicolor 100! spomnili tehnične inovacije, ki je sedmi umetnosti od leta 1915 naprej prinašala barve.

Večina vrtnega rastlinja je v zadnjih pripravah na počitek, za nami so spominski dnevi na naše prednike, barvitost listja počasi izgineva in v vrtu je več mokrote in sence. Toda kljub vsemu november ponuja mnogo lepote in še več ustvarjalnih dejavnosti, ki so vpete v ta letni čas. Zimzeleni listavci so v našem podnebju v manjšini tudi po vrtovih, zato jih morda cenimo nekoliko bolj kot drugo rastlinje. Nekatere velja posebej omeniti, saj je še vedno čas, da jih posadimo, če to koga zamika.

Barvitost v zimskem času je vedno dobrodošla, pa naj bo to le zelenilo v katerem od mogočih odtenkov ali pa celo pisanost, kakršno ponujajo nekatere sorte bodike. Prvotna zelenolistna oblika ( Ilex aquifolium ) je kar naša samonikla rastlina, vendar v naravi redka in zavarovana, zato vsem njej sorodnim vrstam v vrtu ponudimo zatišno in manj izpostavljeno lego. Bodike so največkrat dvodomne: ene rastline imajo samo ženske, druge samo moške cvetove. Nastavek plodov torej pričakujemo le na ženskih rastlinah, ki imajo v bližini opraševalca.

Vse do prvega mraza pobiramo in shranjujemo radič, zelje, glavnati ohrovt in še nekatere druge vrtnine. Posebno pozornost pri tem namenjamo optimalnemu času spravila in primerno urejeni kleti. Shranjujemo samo zelenjavo, ki nima znakov glivičnih okužb, posebno pozornost pa namenimo tudi kontroli skladiščnih škodljivcev.

Z vrta najprej pospravimo radič štrucar, rdeči glavnati radič pa ostane na vrtu do decembra. Prezimne sorte radičev ostanejo na prostem za rezanje glavic spomladi. Lahko ga tudi izkopljemo in pripravimo za siljenje. To naredimo novembra. Pozneje ga skladiščimo tako, da ga izkopljemo s korenino in vsakega posebej zavijemo v časopisni papir. Hranimo ga v hladni kleti ali hladilniku.

Meta Vrhunc nas neutrudno uči, da hrana ni le snov, ampak tudi energija. In da je energija snovi nadrejena. Pred dvajsetimi leti, ko se je vrnila iz Nemčije v Slovenijo, je začela glasno govoriti o antropozofiji, o biodinamičnem kmetovanju oz. gospodarjenju, o sozvočju z vesoljem in zemljo – in ne nazadnje – o sozvočju z nami samimi.

Ustanovila je prvo društvo za biodinamiko, imenovano Ajda, danes pa jih je v Sloveniji že 16. So del mednarodnega gibanja za prihodnost zemlje in človeka, ki ga na področju hrane predstavlja oznaka Demeter. Ime ima po grški boginji plodnosti in je pojem najodličnejše zdrave hrane. Meta Vrhunc je angažirana borka za zdravo Slovenijo. Njena predavanja so zelo obiskana, njeni članki so brani kot bestselerji. Brez politične podpore in drugih vplivov moči ji je uspelo premikati meje in ozaveščati široke množice o tem, kaj je zdrava hrana in kakšna naj bo naravnanost sodobnega človeka do narave, do sveta in do samega sebe.

Življenje ni večno in pride čas, ko se moramo posloviti tudi od svojega pasjega prijatelja. Za marsikoga izmed nas je to srečanje s smrtjo, ki nas nekako doleti, in po navadi nanjo nismo popolnoma pripravljeni. Ker se vprašanje življenja in smrti dotika najglobljega v nas, ob tem nehote privrejo na površje vsi naši strahovi, predsodki, morda boleči spomini in že nas preplavi val močnih čustev, nad katerimi smo včasih še sami presenečeni.

Pri neozdravljivo bolnih živalih imamo možnost evtanazije, lahko se torej odločimo in psu skrajšamo trpljenje. Odločitev za evtanazijo je ena najtežjih, saj moramo odločiti o življenju in smrti nekoga drugega. Nikoli ni lahko. Verjemite, tudi za veterinarja je to – ne glede na strokovno znanje, ki mu je v pomoč – ena najtežjih odločitev.