Priznam, kar nekajkrat sem bil v dvomih, kako se napiše in izgovori eno izmed najbolj nenavadnih imen slovenskih vasi – Podpulfrca. »Tudi sama ne vem, kateri zapis je pravilen,« je povedala domačinka Marica Dolenec iz ene najmanjših slovenskih vasi, ki leži pri Škofji Loki. »Vasi pravimo Podpurflca, na krajevni oznaki pa piše Podpulfrca! A ni nujno, da je zadnje pravilno, saj tabla stoji ob cesti šele nekaj let …«

Naselje je verjetno dobilo ime po stopah (mlinu) za izdelovanje smodnika in je izpeljanka iz nemške besede za stope – 'pulverstampfe'. Stope pod vasjo Gabrovo so omenjene v zapisih iz leta 1560. Obratovale so  s pomočjo vodnega kolesa na potoku, ki priteka izpod Gabrovega. V začetku preteklega stoletja je okrajno sodišče urejalo hišne številke okoli Škofje Loke, obenem so določili meje Podpulfrce, ki je postala del mesta. Prej je bilo naselje namreč del bližnjega Zminca. V Podpulfrci je danes deset hiš, število prebivalcev pa se podobno kot pred stoletjem giblje med 30 in 40.

Kolumbija me privlači, odkar sem se začela učiti španščino pred petimi leti. Lani poleti sem jo prekrižarila od juga do severa v enem mesecu s pomočjo kavčanja. »Couchsurfing« ali kavčanje je zelo priljubljeno pri mladih, saj omogoča poceni prenočevanje. Meni pa je bilo pomembnejše, da sem na ta način lahko od blizu spoznala domačine in skoraj ves čas govorila špansko.

V Bogoto, glavno mesto Kolumbije, sem priletela čez Atlanto. Prve dni sem preživela pri Luz in njeni družini. Luz je pustila službo v šoli, ko je zaradi levkemije umrl njen starejši sin. Zdaj se posveča mlajšima otrokoma. Vstaja ob pol petih, da pripravi zajtrk in deloma kosilo. Zjutraj pelje hčerko (6 let) v privatno šolo, opoldne sina (10) v javno šolo, po kosilu pa hčerko pripelje domov in zvečer gre po sina. Otroci v šolo in domov ne smejo sami. Promet v tem delu mesta je kaotičen.

Obe sta nadvse lepi in zanimivi cvetni popenjavki in jima niti ne smemo zameriti, da imata radi toplo okolje, saj sta doma iz Južne Amerike. Zato ju pri nas gojimo kot sobnici, a poleti sta nadvse hvaležni za izpostavljenost poletnemu soncu na prostem. Prva je razširjena pod imenom dipladenija, druga pa je bugenvileja.

Pod imenom dipladenija poznamo rastlino še danes, čeprav je njeno veljavno strokovno ime Mandevilla sanderi. Ta rastlinski rod je doma po vsej tropski Ameriki in omenjena vrsta je verjetno vrtnarsko najpomembnejša. Zanjo so značilni popenjava rast in trobentasto oblikovani cvetovi v različnih barvah. Sprva smo poznali le takšne z rožnatimi cvetovi, danes pa je izbor povečan na več rdečih odtenkov in belo-rdeče cvetove, pa tudi čisto bele z rumenim grlom si lahko kupimo. Vrtnarji z rastnimi hormoni pripomorejo k zbiti rasti, in ob nakupu pogosto rastline ne kažejo popenjave narave. Toda kupljeni primerki kmalu nadaljujejo rast z dolgimi poganjki, ki jih lahko usmerjamo po opori. V naravi je to mogočna vzpenjavka z nekaj metri dolgimi poganjki.

Vseživljenjsko učenje

Pri šestdesetih Polona ni bila tipična Slovenka, ker ni znala peti, čeprav si je pri likanju pogosto veselo brundala. Tudi plesati ni znala; je pa ob španski glasbi zapeljivo sukala boke in bila zravnana kot sveča. Na Triglav še ni splezala, hodila pa je na bližnje hribčke. Mati je bila Slovenka, za očetovo narodnost ni vedela, ker je mamo zapustil še pred njenim rojstvom. Človek bi sklepal, da je bila takole 'napol Slovenka'. Nekaj tipično slovenskega pa je le imela v sebi: pripravljena se je bila učiti, kar je neizmerno veselilo njeno ožjo in širšo okolico, ki je čutila stalno potrebo nekoga poučevati.

Februarja je čas za intenzivno razmišljanje o novi vrtnarski sezoni. Če želite pridelati svoje sadike, je treba začeti sejati. Prve zgodnje vrtnine boste na vrt presadili že marca.

Če sadite zelenjavo iz sadik, jo z vrta pobirate prej, kot če jo sejete z direktno setvijo na gredice. Pridelek je večji, bolj izenačen, lažje načrtujete tudi spravilo pridelka. Rastna doba je krajša in prostor na vrtu bolj izkoriščen, saj na isti površini uspeva več rastlin v sezoni. Z vzgojo sadik porabite manj semena, kar je še posebej pomembno, če kupujete dražja hibridna semena. Lažje ukrepate tudi proti boleznim in škodljivcem, ki lahko napadejo rastline.

Starejša upokojenka Štefka živi sama. Še vedno je vitalna, zato si želi sama po nakupih in drugih opravkih, rada hodi v knjižnico, redno mora hoditi k zdravniku. Hčerka jo sicer rada zapelje, a se zaradi službe težko prilagaja maminim potrebam, javnega prevoza pa v kraju ni.

To težavo pa že nekaj let izvrstno rešuje mreža MATijA, katere del je tudi storitev Prostofer. Gre za storitev, kjer mlajši in aktivni upokojenci ponudijo pomoč tistim, ki so že starejši ali pa samo nimajo svojega prevoza.

Tudi pri notranji opremi se trendi spreminjajo in pravzaprav vsako desetletje zaznamuje kakšna posebnost. A vedno bolj se zavedamo, da posameznih kosov, ki so bili dobro oblikovani, kakovostno izdelani in so lepo ohranjeni, ni treba nadomeščati z novimi le zato, da bi bili v toku s časom. Zato pa se zelo spreminjajo materiali.

Pri opremi stanovanj se tako vračajo retro vzorci in oblike. Najsodobnejši naslanjači so skoraj kopije tistih iz 60. let prejšnjega stoletja, senčniki svetilk se zgledujejo po tistih desetletje mlajših. Vrnile so se kosmate preproge, tapete in »utopljeni« ročaji.

 Skoraj vsi, ki imamo doma hišnega ljubljenčka, smo se najbrž že srečali z vprašanjem, katera hrana je zanj najboljša. Nenadoma ne vemo več, koga naj poslušamo: vzreditelj, kjer smo kužka dobili, priporoča eno, veterinar drugo, v trgovini za male živali slišimo tretje, naši pasji prijatelji imajo spet svoje mnenje … Eni so prepričani, da pes »človeške« hrane niti poskusiti ne sme, drugi menijo, da je »pasja« hrana vse preveč umetna in vir številnih zdravstvenih težav.

Kot po navadi v življenju tudi na tem področju ni vse črno-belo: po eni strani je res, da neustrezna (premastna, preveč začinjena) »domača« hrana psu lahko pošteno škodi, po drugi strani pa je tudi res, da je vse več živali, hranjenih z briketi, predebelih, kar vodi v številne kronične bolezni, ugotavljamo vedno več alergij, povezanih s prehrano. Na vprašanje, kaj je najboljše, je nemogoče odgovoriti.