v Novem Vinodolskem

od četrtka, 28., do nedelje, 31. maja 2015

Le še tri tedne nas loči od 11. srečanja bralcev in prijateljev Vzajemnosti, ki bo tokrat v Novem Vinodolskem. Še je čas, da se prijavite na srečanje, kjer bo poskrbljeno za razvajanje, druženje, izlete, izobraževanje in zabavo. Z nami bo tudi Alfi Nipič, ki nam bo zapel svoje največje glasbene uspešnice. Poskrbeli bomo tudi za presenečenje, ki vas bo še dolgo spominjalo na naše srečanje in druženje z glasbeno legendo. 

Srednjeameriška država Nikaragva je šestkrat večja od Slovenije in ima okoli šest milijonov prebivalcev. Neodvisna je že od daljnega leta 1821, imenuje pa se po Indijancih Nicarao, ki so naseljevali zahodne dele današnje države. Še danes živi velik del potomcev prvotnih prebivalcev, in prav zaradi tega me je zamikalo, da jo obiščem. Še posebej zato, ker se je zdelo potovanje po sosednji Kostariki podobno spoznavanju Španije.

Ticosi (Kostaričani) in Nicosi (Nikaragovci) se ne marajo preveč. Zgodbo o južnjakih in severnjakih poznajo tudi na tem koncu sveta. Le v tej so južnjaki pravzaprav severnjaki, saj leži Nikaragva severneje. Nicosi odhajajo v Kostariko zaradi zaposlitve in pravijo, da so Ticosi leni, saj se jim ne ljubi opravljati marsikaterega težjega dela. Nicosi pa v očeh Ticosov veljajo za sicer delovne, a neizobražene in neumne, in še za (pre)velike ljubitelje alkoholnih pijač.

Kraje z imenom Žabnica v Sloveniji lahko preštejemo na prste ene roke. Med njimi je Žabnica, ki leži na zahodnem robu Sorškega polja – med Kranjem in Škofjo Loko. »Velikih skrivnosti okoli krajevnega imena ni,« sta mojo domnevo potrdila domačin Jože Frelih in njegova žena Zdenka, ki sta mi povedala nekaj zanimivosti o kraju. Ime kraja je prevzeto po potoku Žabnica, ki je skupaj z drugimi potoki na glinastih in ilovnatih tleh ustvarjala močviren svet travnikov in ugodne pogoje za množičen razvoj žab, ki jih je še danes mogoče slišati.

Prihajajoči mesec ponuja obilje vrtnarskih lepot, izbira pa je prepuščena okusu posameznika. Kljub temu naj iz praktičnih izkušenj izluščim nekatere aktualne lepotice tega časa, namignem nekaj o njihovi negi ter jih priporočim v oskrbo za dolgotrajno veselje ob njih. Prostor dopušča le majhen izbor, a že s tem je mogoče obogatiti vrt celo takrat, ko imamo na voljo manjši prostor.

Med brskanjem po svojih fotografijah preteklih pomladi sem naletel na skladno druženje trajnice in čebulnice, in te lepote enostavno ne morem obdržati le zase. Ta vrsta divjakovca ( Doronicum orientale, nekoč C aucasicum, ker je res doma tudi na Kavkazu) pri nas ne raste v naravi, v divjini, zato pa ima v slovenskem rastlinstvu tri manj pomembne in manj postavne sorodnike. Vsekakor je to nezgrešljivo lepa pomladna trajnica, ki s svojimi rumenimi koškastimi cvetovi kar nekoliko spominja na cvetje manjših gerber.

Slap cvetov

 Prečudovita in omamno dišeča glicinija razvaja naš pogled s svojimi velikimi kot slap visečimi vijoličastimi cvetovi.

Glicinije vezemo na prtičku velikosti 80 x 80 cm. Ker mora biti prtiček urezan po poševni niti, potrebujemo 110 x 110 cm blaga, na katerem lahko štejemo niti. Blago prepognemo po dveh diagonalnih linijah in jih označimo s sprednjimi vbodi. Na skici je narisano, kako urežemo prtiček in kje umestimo vzorca A in B. Ob straneh ostane približno po 15 cm blaga za izdelavo ažura in robov. Pri obeh vzorcih najprej izvezemo glicinije, nato pa vmes med njimi meandrasti vzorec. Narisana je četrtina vzorca A in B, ki ju v zrcalni sliki ponovimo še na drugih treh stranicah. Sredinski vzorec A vezemo 28 cm od zunanjega roba, vzorec B pa 17 cm od vzorca A oziroma 11 cm od zunanjega roba. Serviete merijo 33 x 33 cm (potrebujemo po 55 cm blaga za vsako). V enega od vogalov vezemo glicinijo z vzorca A, na obeh straneh pa ponavljamo vijugasti vzorec približno po 10 cm širine. Prtiček in serviete izdelamo z ažurom in dvojnim robom.

V kratkem članku vam bomo podali nekaj koristnih nasvetov za gojenje paradižnika in drugih plodovk. S sajenjem plodovk v osrednjem delu Slovenije je treba počakati do sredine maja. S sajenjem v hladno zemljo ne hitimo, ker sadike zastanejo v rasti, pridelek pa bo nekoliko manjši.

Sadike paradižnika presajamo do prvih listov, da bodo korenine sposobne najti čim več vode in hranil. Pri cepljenih sadikah pazimo, da je cepljeno mesto nad zemljo. Med sadikami paradižnika visokih sort moramo pustiti vsaj 70 cm prostora, sicer ustvarimo idealne pogoje za najnevarnejšo paradižnikovo bolezen, krompirjevo plesen, ki v deževnih poletjih v nekaj dneh uniči pridelek. Običajno jo opazimo konec julija ali v začetku avgusta, ko se paradižnik posuši, plodovi pa začnejo gniti.

Milano ves svet pozna kot prestolnico mode. Tudi kadar ne gre za oblačila. Vse, kar je novega pri notranjem oblikovanju, prikažejo proizvajalci na največjem pohištvenem sejmu na svetu, ki ga vsako drugo leto izmenjaje dopolnjujejo še sejem svetil in pisarniške opreme ter sejma kuhinj in kopalnic.

Kaj novega in nepozabnega so pripravili tokrat? Pravzaprav se trendi razvijajo po pričakovanjih. Če so lani prevladovali vplivi 60. let prejšnjega stoletja, so oblikovalci letos navdih iskali še desetletje prej. Zgledovanje po preteklih stilnih obdobjih je najočitnejše pri obliki pohištva: še vedno je veliko lesenih zašiljenih nogic v kombinaciji s podolgovatimi nizkimi omaricami ali pri naslanjačih z vidno leseno konstrukcijo in udobnimi sedežnimi blazinami. Vračajo se tudi drobna kovinska paličja.