Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • Rože v rožniku

    Prosti časjunij '09

    Lepo slovensko ime za junij pomensko spominja na rože ali gartrože, na vrtnice. Seveda rože (rodovno strokovno ime je Rosa ) po pravici zaslužijo svojo slavo vrtne kraljice, saj spremljajo človekovo kulturo že 5000 let. Omenjajo jih Sumerci in stari kitajski zapisi izpred 2500 let poročajo, da je bilo že takrat v pekinški knjižnici 600 knjig o vzgoji in oskrbi vrtnic. Poznali so tudi polnjene cvetove s po 50 ali celo 100 cvetnimi listi. Torej se stare vrtnice niso zastonj imenovale stolistnice ali centifolia.

  • Pestra zgodovina Rimskih toplic

    Prosti časjunij '09

    kam_rimske_toplice_640Rimske Toplice ležijo v manjši kotlini ob Savinji, kjer na severnem vznožju Stražnika in Kopitnika izpod dolomitne skale izvira termalna voda. Od Celja so oddaljene 17 km, odlično povezavo zagotavljata tako cesta, kot tudi železnica Celje-Zidani Most.

    Termalna voda, ki izvira v Rimskih Toplicah, je bila zaradi zdravilnih učinkov cenjena že antiki. Za Rimske Toplice zgodovinarji povsem zanesljivo trdijo, da so obstajale že za časa cesarja Tiberija, ki je vladal od leta 14 do 37 n. š. Pri preurejanju toplic sredi prejšnjega stoletja so namreč našli ostanke stavb, mozaike, kovance, okraske, posode ter enajst votivnih spomenikov, posvečenih vodnim nimfam, en pa boginji zdravja.

  • Majski mozaik na gredicah

    Prosti časmaj '09

    zelene_agapant_640Tudi tuji lepotni favoriti v vrtni oskrbi ponujajo veselje in drobec skrbi. Tako je tudi z afriško lilijo (ni prava lilija in nima čebule!), ki jo sicer poznamo pod imenom agapant. Rodovno ime je grškega izvora in v dobesednem prevodu pomeni cvet ljubezni. V celinskih zimah so to pogojno odporne trajnice, zato jih je najbolje imeti pozimi na varnem kje v kleti. Utesnjenost korenin v posodi rastlina izredno dobro prenaša, le na njeno žejo in lakoto ne smemo pozabiti.

  • Iran – tako drugačna dežela

    Prosti časmaj '09

    Islamska republika Iran je obmorska država v JZ Aziji. Domačini se radi hvalijo, da gre za deželo neodvisnih, poštenih in ponosnih ljudi. Meri skoraj 1,6 milijona kvadratnih kilometrov, šteje blizu 70 milijonov prebivalcev in je po velikosti 18. država na svetu. Njena najvišja točka je Demavend (5.761 m) v gorovju Albors Kuhe, najnižja pa Kaspijsko jezero z 28 m pod morsko gladino. Upravno je razdeljena na 28 pokrajin ali provinc, prej imenovanih satrapij. Je torej naslednica perzijskega imperija, ki se je razprostiral od Egejskega morja do Indije. Glavno mesto je Teheran s približno 12 milijoni prebivalcev. Iranski jezik je farsi ali parsi in je sodobna perzijščina. Irancev ne smemo mešati z Arabci, saj je to zanje - predvsem zaradi ponosa nad njihovo zgodovino - huda žalitev. Arabci so večinoma suniti, Iranci pa pripadajo šiitski veji islama.

  • Rezija - ta pod Ćanïnawo sinco

    Prosti časmaj '09

    kam_rezija_640Ni težko uganiti, da naslov omenja Kaninovo senco ... Rezijo obiskujemo zaradi izjemno lepe gorske narave in domala vzorno ohranjenega okolja, pa tudi zaradi zanimivih ljudskih običajev, pesmi in plesov, še posebej pa narečja.

    Rezija je povsem razpoznavno vstopila v zavest vseh Slovencev pravzaprav šele v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je Milko Matičetov tako rekoč genialno presadil iz rezijanščine Rožice ter ujel in udomačil Zverinice, skupaj stodvajset izvirnih pesmi in pripovedk.

  • Afrika z mojimi očmi

    Prosti časapril '09

    Milena Županc je upokojena medicinska sestra in predsednica društva upokojencev Borovnica, kjer se zavzema zlasti za skrb za starejše, bolne ter otroke. Lani tri mesece kot prostovoljka preživela v Ugandi. To je bila neprecenljiva izkušnja, ki jo je spodbudila  še bolj zavzetemu človekoljubnemu delu. »Med ljudmi, ki so polni ljubezni, zaupanja in hvaležnosti, sem vnovič spoznala, kaj je biti človek v pravem pomenu besede, kaj je svoboda in sreča; kako je biti zadovoljen s tem, kar imaš, in ceniti...

  • Začenjamo z enoletnicami

    Prosti časapril '09

    Setev je najpreprostejša oblika razmnoževanja in se skoraj ne more ponesrečiti. Tako si z malo truda vzgojimo znatno število sadik. Enoletnicam zadošča ena rastna sezona za ves življenjski ciklus od semena do semena. Med najbolj zahtevne sodijo drobnocvetne begonije in petunije, saj imajo sila drobno seme in sejančki so nadvse občutljivi. Na srečo z drugimi skoraj ni težav. Celo okrasni tobak, ki ima tudi drobna semena, z nekaj vestnosti pridelamo od semena do barvitega in dehtečega cvetja.

  • Sicilijo je občudoval tudi Goethe

    Prosti časapril '09

    Ob omembi Sicilije je mafija verjetno prvo, na kar marsikdo pomisli. Ta, po vsem svetu znana kriminalna združba naj bi že pred več kot dvesto leti začela nastajati v revni notranjosti otoka. Toda Sicilija, ki leži na jugu italijanskega škornja, je seveda še marsikaj drugega kot zibelka organiziranega kriminala. Denimo Etno - največji delujoči vulkan v Evropi, ki je že velikokrat presenetil s katastrofalnimi izbruhi. Nazadnje leta 2002, ko je uničil nekaj hotelov in smučarskih žičnic.

  • Zvončki in trobentice …

    Prosti časmarec '09

    Zelene_Perunike...ter drugi pomladni neučakanci, ki želijo izkoristiti prav vsak spomladanski pozdrav sonca, so večinoma majhna, nezahtevna in skromna bitja, nikakor pa ne zaslužijo, da bi jih prezrli. Dopolnimo svoja spoznanja o njih in svoje vrtnarske izkušnje.

    Kimajoči zvončkovi cvetovi so res med prvimi znanilci lepših dni, niso pa to edini glasniki pomladi med čebulnicami. Zvončkov je več vrst in celo pri nas sta zastopana dva botanična rodova: v prvega sodi mali zvonček ( Galanthus nivalis ) z nekaj različki, vključno s polnjenocvetnim; v drugega pa uvrščamo dva velika zvončka ( Leucojum vernum, L. aestivum ) s pomladnim ali poletnim cvetenjem. Najbolj navadni brezstebelni jeglič seveda ni za okras, ker se mora izkazati s cvetjem na prisojni brežini ali s kako vrtno sorto tudi v...

  • Peš od Ospa do Socerba in nazaj

    Prosti časmarec '09

    Zanimivi_kraji_SocerbLepi dnevi vabijo v naravo, mi pa vas na pohodniški izlet na Primorsko, prav na mejo med strupenim celinskim mrazom in blago primorsko zimo, v vasico Osp pod kraškim robom. Od tam se bomo povzpeli h gradu Socerb in se nato po italijanski strani vrnili na izhodišče.

    Izlet bo od nas zahteval dobrih 10 km zmerne hoje, vendar bo trud nagrajen s lepoto romantične krajine in z izjemnimi razgledi na Trst ter Tržaški in Koprski zaliv. Za hojo z vsemi postanki boste porabili dobre štiri ure. Kdor je vajen hoditi s pohodnimi palicami, naj jih le vzame s seboj. Prav mu bodo prišle tako pri zmernem vzponu na kraški rob, kot tudi pri spustu po mejni cestici. Čevlji naj bodo udobni in čvrsti, vetrovka s kapuco pa kar obvezna, če piha burja. In še opozorilo: pot ni priporočljiva v toplejšem delu leta, saj zna biti v pobočju kraškega roba predvsem popoldan zatišno in zelo vroče.

  • 1
  • …
  • 242
  • 243
  • 244
  • 245
  • 246
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 6, junij 2025

    Št. 6, junij 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    Sprememb se ne smemo bati, saj prinašajo večjo varnost v starosti Zakon o dolgotrajni oskrbi se postopno uveljavlja - z glavnimi novostmi od 1. julija dalje - in zagotavlja, da bodo ljudje z enakimi potrebami imeli enake pravice,...

    Robotske operacije so kirurgija prihodnosti Kar je bilo še pred nekaj desetletji nepredstavljivo, je danes vsakodnevna praksa v dveh slovenskih bolnišnicah. Večino tovrstnih operacij naredijo urologi,...

    Hrana kot pomoč pred škodljivim vplivom sonca Poletje je pred vrati in na žgoče sonce se moramo pripraviti, saj stara modrost pravi, da sonce daje življenje in ga hkrati uničuje. Koža je največji organ in...

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Bralci Vzajemnosti so letos preplavili Krk16. junij 2025 Spomini na letošnje že 19....

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

    Razigrano, pisano in veselo29. september 2023

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Kdaj je ugodnejša upokojitev - letos ali prihodnje leto?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Adria nam je dala krila

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov