Kam s tulipani, ko mine njihova cvetna lepota? Kaj početi z dolgim in motečim listjem narcis? Je čebulnice treba gnojiti? Takšna in podobna vprašanja se zastavljajo gojiteljem, ko se vrt prevesi v majske dni. Vsakoletna lepota čebulnic pa je vsekakor vredna, da prisluhnemo rastlinskim potrebam in vrtnarjevim izkušnjam. Kdor želi po opravljenem nakupu ohranjati čebulnice tudi za naslednje leto, včasih celo za več let, mora upoštevati nekaj osnovnih dejstev.

Za mnoge je najljubši del doma prijetna dnevna soba z udobno sedežno garnituro. Na oblazinjenem pohištvu se sproščamo in počivamo, se družimo z družino in prijatelji, gledamo televizijo ali prebiramo knjige. Tudi v sodobnem domu, kjer so kuhinjski, jedilni in dnevni prostor velikokrat združeni, je sedežna garnitura eno glavnih središč druženja. Pomembna je izbira ustreznega sloga, ki se poda k preostali opremi prostora. Sedežni elementi minimalističnih linij so primerni za velike in majhne prostore.

Sejšelski otoki so ena dražjih turističnih destinacij. Ne samo zaradi razdalje, temveč tudi zaradi dokaj visokih cen prenočišč, ki jih določa država. Vendar je z malo sreče mogoče najti tudi kak ugoden aranžma prek turistične agencije. Vredno se je potruditi, saj so Sejšeli res eni najlepših otokov na svetu! Preizkušeno je najugodneje, da najamete apartma z opremljeno kuhinjo. Ena izmed možnosti so apartmaji pri Beograjčanki Mariji, ki z možem že dolgo živi na otokih (www.seychelles-yarrabee.com).

Tokrat vas vabim na nekoliko nenavaden izlet, ki se v prvem trenutku zdi naporen, a v resnici temu ni tako. Iz vasi Bezovica nad Hrastovljami se bomo povzpeli na Slavnik, sestopili na drugo stran in se na kolesu vrnili na izhodišče. Izlet nam bo sicer vzel ves dan, vendar je ta v tem mesecu že dovolj dolg in topel, pa tudi pot je izjemno atraktivna, da nam na koncu zagotovo ne bo žal. Kaže pa začeti dovolj zgodaj, saj prvi del poti, ki je najbolj naporen, poteka po prisojni strani in zna opoldansko sonce v teh krajih že precej greti.

Če bi se vprašali, kaj nam pomeni gozd, bi verjetno vsak izmed nas našel svoj odgovor. Za večino ljudi pa je to del neokrnjene narave, kjer zdravo zadihamo, poslušamo žgolenje ptic, se sprostimo in si »napolnimo baterije«, nabiramo gobe in zdravilna zelišča, se sladkamo z borovnicami, malinami in gozdnimi jagodami.

Gozdovi vsekakor niso le zelena pljuča, čeprav kot življenjski prostor za živali in rastline pripomorejo k biotski raznovrstnosti, filtrirajo vodo in zrak ter varujejo zemljo pred erozijo. So tudi območje, na katerem se razgibavamo, na učnih poteh spoznavamo naravo v vsej raznovrstnosti in se jo učimo spoštovati.

Idealna pomlad je polna živahnih barv, sončne svetlobe in svežine narave. Že od nekdaj velja tudi za obdobje, ko precej časa namenimo čiščenju, urejanju in prenavljanju stanovanja. Dokaj enostavno in cenovno ugodno lahko v dom vnesemo vidne spremembe in svežino z barvami in vzorci dekorativnih tkanin in na novo prepleskanih sten.

Urejanje bivalnega okolja je nikoli dokončano opravilo; vedno je treba še kaj izboljšati, popraviti, očistiti, zamenjati, osvežiti ali olepšati. Pomemben dekorativen element opreme prostora so tekstilije. Mednje uvrščamo pregrinjala, prevleke, zavese, okrasne blazine, prte, posteljnino, preproge in vse tiste predmete iz tekstila, ki stanovanje spremenijo v dom. Možnosti prenove s tekstilom so neizčrpne. Z izborom primernega hišnega tekstila hitro in učinkovito spremenimo značaj prostora.

Radi se pohvalimo, da je krajina en sam vrt naše domovine, a se po drugi strani morda v njem preveč otepamo samoniklih rastlin. Mnenja o umestnosti njihove rabe so različna, kot so različni tudi okusi. Lahko, da ima vsak svoj prav, a vredno je poiskati srednjo pot, kjer pri zasaditvenih odločitvah vendarle ni dobro odrivati tistih rožic, ki v naravi rastejo kar na drugi strani vrtne ograje.

Začetki vrtnarjenja so se v pradavnini kazali v izbiranju všečnih rastlin iz okolice in precej pozneje so potniki, misijonarji, trgovci in pustolovci prinašali v svoje domače okolje dotlej neznane primerke. Še danes take rastline pogosto imenujemo eksote. Nekaj mikavnega je v neznanem, a lepota se skriva tudi doma. Eden takšnih, le malokrat uporabljenih in v vrtu opaznih lepotcev pa je žanjevec ( Polygala chamaebuxus ). To je del domače flore, polgrmiček z vedno zelenimi, bleščavo usnjatimi listi.

Smrekovško pogorje je 15 kilometrov dolgo pogorje, ki na severovzhodu zaključuje Kamniško-Savinjske Alpe. Ime je dobilo po najvišjem vrhu, ki s svojimi 1577m sega že nad gozdno mejo in pod katerim stoji Dom na Smrekovcu.

Naše izhodišče bo tokrat vas Ljubno ob Savinji. Do tu lahko pridete tako, da z avtoceste Ljubljana-Maribor na izvozu Šentrupert zavijete proti Logarski dolini in tej smeri sledite vse do Ljubnega. Mimogrede, nekdaj se je v Ljubnem začenjala splavarska pot po Savinji, česar se domačini vsako leto spomnijo s prireditvijo Flosarski bal. Če pa se pripeljete s kamniške strani, bo najbliže kar po cesti čez Črnivec in Gornji grad.

Škotska je eden najbolj zanimivih predelov Velike Britanije. Dežela, ki obsega severni del otoka, je nekaj posebnega že zaradi hribovite pokrajine, v kateri se zrcalijo velika jezera in na stotine kilometrov morske obale, ki obsega vse od čudovitih peščenih plaž do majhnih, osamljenih zalivov in številnih otokov, ki se vrstijo predvsem ob zahodni obali.

Še bolj posebni pa so Škoti, ki se postavljajo s številnimi nenavadnimi običaji. Med njimi je tudi veliko svetovno znanih imen, kot je J. K. Rowling, avtorica knjižnih uspešnic o Harryju Potterju. Tudi mnogi prizori iz filmov o Harryju Potterju so bili posneti na Škotskem. Zagotovo pa je najbolj znan škotski igralec Sean Connery. Mel Gibson pa je v filmu Pogumno srce (Bravehart) oživel največjega škotskega junaka v boju za neodvisnost - Williama Wallaceja.

Zima gre nezadržno proti koncu in vsak dan ponuja novo podobo - kot bi zrli skozi kukalo neprestano spreminjajoče se kalejdoskopske podobe. Še vedno nam delajo družbo sobnice, nekatere s posebnimi zahtevami, a posebneže najdemo tudi med vrtnimi grmovnicami. Med vsemi so seveda najbolj neučakane vrtne čebulnice. Zares, pravi pomladni kalejdoskop … Le malo splošne botanične razgledanosti je dovolj, da na vprašanje - zakaj prav čebulnice - najdemo odgovor: gomoljčki in čebulice, ki zmorejo preživeti naš mraz, so si v podzemeljskih shrambah...