Ljudje, ki se vse življenje posvečajo drugim ljudem, živalim in rastlinam, ohranjajo tak način življenja, dokler je le mogoče. Svoje staranje zaznavajo zunaj sebe, v spremembah okrog sebe, ko opazijo, da so vnučki zrasli v vnuke, da je drevo na dvorišču mogočnejše, da je hišna žival postala betežna.

Harmonično staranje s hišno živaljo v starejših ljudeh sproža izjemno ugodje, saj je življenje z njo preprosto. S svojo vdano prisotnostjo nas žival dan za dnem motivira, opogumlja in razgibava, vliva nam zaupanje in nas osrečuje. S takim sožitjem posredno privarčuje tudi zdravstvena blagajna, saj so tisti starejši ljudje, ki svoje stanovanje delijo z živalmi, disciplinirani, fizično dejavni in psihično uravnoteženi, mnogi ponosno odklanjajo obiske patronažnih sester, potrebujejo manj zdravil in manj vsestranske podpore potomcev. Veliko se jih do zadnjega brani, da bi odšli v dom za starejše, saj bi se v tem primeru ločili od svoje živali, v teh ustanovah pa tudi ni zaželeno družabništvo s psom in mačko. Nekatere posameznike prav to dejstvo motivira, da ostajajo vitalni in samostojni v visoko starost.

V pritličju glavne zgradbe Inštituta RS za rehabilitacijo v Ljubljani je urejeno demonstracijsko stanovanje, ki se imenuje Dom IRIS (kratica, sestavljena iz začetnic besed »Inteligentne Rešitve in Inovacije za Samostojno življenje«). S prilagojeno opremo, posebnimi pripomočki in sodobnimi elektronskimi sistemi upravljanja je v njem ustvarjeno okolje, ki stanovalcem z različnimi vrstami invalidnosti in starejšim omogoča funkcionalno samostojnost in neodvisnost bivanja v svojem domu. Računalniške nastavitve pametne hiše zagotavljajo optimalen nadzor okolja in varno ter kakovostno bivanje.

Po gospodarskih težavah in devalvaciji islandske valute nam je postala ta otoška država veliko dostopnejši cilj. Otok je najbolj enostavno raziskovati na organiziranih izletih turističnih agencij ali z najetim avtomobilom. Spričo redke poseljenosti kaže razmisliti tudi o kampiranju, saj je kampov več kot dovolj.

Med potepanjem po otoku je treba računati s pogostim vetrom in dežjem. Na Islandiji poznajo celo »vodoraven dež«, saj zaradi močnega vetra dežne kaplje nosi naokrog vodoravno, tako da lahko kar pozabite na dežnik! Vreme je res sila spremenljivo. Tudi v poletnih mesecih se lahko v manj kot uri izmenja prav vse: sonce, megla, grozeči oblaki, dež in z malo smole tudi sneg. Nič čudnega, da se na Islandiji ves čas sprašujejo, kakšno bo vreme. Precej natančna vremenska napoved je k sreči ves čas na voljo na svetovnem spletu, pa tudi obveščenost s pomočjo radijskih postaj je zelo dobra.

Ste že kdaj slišali za besedo "petola"? Morda veste, s čim jo povezujemo in kakšna je njena naloga? Petola je posebna mikrobna preproga na solinskem polju, ki skrbi, da se solinsko blato in sol ne mešata, zato je slano zlato tudi tako belo in čisto. Snežna belina slovenske soli je bila od nekdaj zelo cenjena, zato ne preseneča, da si je beneška republika stoletja dolgo lastila monopol nad upravljanjem solin na tem območju.

V znanstvenem jeziku je razlaga, kaj je petola, slišati dokaj zapleteno. To je en do dva centimetra debela, trdno sprijeta želatinasta preproga cianobakterij črne barve, prepredena s sadro, karbonatnimi minerali in v manjši meri z glino. Zgornjo plast petole sestavljajo cianobakterije, ki so nitasto oblikovane. Vmes so še nitke gliv, ki to strukturo držijo skupaj, medtem ko se v srednji plasti petole pojavlja mešana populacija bakterij in gliv kvasovk, ki preživijo ob zmanjšanih koncentracijah kisika. Spodnjo plast naseljujejo anaerobne bakterije.

Med posebnostmi slovenske flore se pomladi šopiri močvirski tulipan, a rastlino včasih imenujejo tudi gizdava logarica in še kako drugače. Vsaj pomladi potrebuje veliko mokrote in zaradi izsuševanja mokrišč je pri nas čedalje redkejša in je tudi z zakonom zavarovana.

Zato nam ne bi smelo priti niti na kraj pameti, da bi to rastlino v naravi trgali ali izkopavali. V prodaji je dovolj v vrtnarstvih pridelanih čebulic, ki jih ponujajo kot mešanico v vrečki. Iz take vrečke sem neke jeseni posadil čebulice doma v vrtu in eden od pridelanih cvetov je na sliki. Slovenska imena za to rožico so ob omenjenih še kockarica, lugovski cvet, pirhki in podobno. Med Nemci je znana kot Kiebitzei (tako marogasta naj bi bila jajca pribe, ptiča močvirskega okolja) ali kot Schachbrettblume po kvadratkastem vzorcu šahovnice. Menda naj bi temu primerno mesto imela tudi na sosednjem Hrvaškem, kjer se njen cvetni vzorec zrcali celo na državni zastavi.

Poglej lepi Oglej!

Oglej nam ni blizu le po pičli daljavi, temveč tudi po svoji vlogi v slovenski zgodovini. Prešeren pošlje Črtomira po krstu pri Savici v Akvilejo za mašnika in misionarja. S 73 metrov visokega zvonika oglejske cerkve pa pogled seže čez Sočo in Kras vse do Nanosa.

Na tem prostoru so bili cerkveni gospodje iz Ogleja - hkrati s cesarjevim blagoslovom - tudi posvetni oblastniki in seveda zemljiški gospodje dobršnega dela slovenske zemlje.

Oglej, ki je v Rimskem cesarstvu (sredi 4. stoletja) po številu prebivalcev veljal za deveto mesto, je danes vas, nesorazmerno večja pa je njegova preteklost, saj se kraj lahko pohvali, da obstaja in traja že polnih 2187 let.

Med razpenjenimi valovi in peščenimi sipinami

Maroko - dežela na robu Afrike nudi toliko pestrih podob, da jo je preprosto treba obiskati. Za sodobnega popotnika je dokaj prijazna, saj je tako rekoč na pragu Evrope mogoče najti razkošje in udobje, začinjeno s skrivnostnim arabskim svetom. Pomlad je lahko kar pravi čas za obisk teh krajev, saj je ob obali že prijetno toplo, v puščavi ni prevroče, visoko v gorah pa je mogoče celo smučati!

Eno največjih letoviških mest ob Atlantiku, Agadir, z več kot pol milijona prebivalcev na prvi pogled ni posebno privlačno, saj ne premore šarma stare arhitekture. Mesto je pred dobrega pol stoletja uničil katastrofalen potres. Ostala je kilometre dolga peščena obala, ob kateri so zgradili številne hotele in sodobno marino. Vse več Evropejcev kupuje v Maroku počitniška stanovanja in hiše tudi zato, ker so cene ugodne, poleg tega pa pri trgovanju z nepremičninami ni treba plačati davkov.

Kombiniranje levih, desnih in sporednih kit na puloverju je res nekaj posebnega.

Velikost: 48. Za vsako večjo ali manjšo konfekcijsko številko dodamo ali odvzamemo 2 cm po širini in 2 cm v višino.

Potrebujemo: 600 g volne; pletilke št. 4 in 4,5; pomožno pletilko št. 4,5.

Vzorci. – Patentni vzorec 2/2: menjaje pletemo 2 desni in 2 levi petlji. Gladke desne petlje: v vrstah na licu desne petlje, v vrstah na narobni strani leve petlje. Nakodrani vzorec (pletemo na nasnutku, deljivem s 4 + 2 petlji): 1. vrsta: *2 levi petlji, 2 desni petlji*, ponavljamo od * do *, 2 levi petlji. 2. in vse sode vrste: petlje pletemo, kot leže. 3.vrsta: *2 desni petlji, 2 levi petlji*, ponavljamo od * do *, 2 levi petlji. 5. vrsta: ponavljamo od 1. vrste. Desna kita (na 6 petljah): 1., 3., 5. in 9.