Bralkam čestitamo ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena.

Ob tej priložnosti pa poglejmo še nekaj statističnih podatkov o ženskah in njihovem položaju v družbi. Po podatkih statističnega urada je v Sloveniji lani prebivalo skoraj 1.054.000 žensk, kar je 49,8 odstotka vseh prebivalcev. Njihova povprečna starost je bila 45,4 leta. Pri nas ženske v povprečju živijo skoraj osem let dlje kot moški, med stoletniki pa je bilo konec lanskega leta kar 311 žensk in le 60 moških. Najpogostejša ženska imena so Marija, Ana, Maja, Irena in Mojca.

NAŠ POGOVOR

V času najdaljše stavke zdravnikov in zobozdravnikov v zgodovini Slovenije smo se pogovarjali z zdravnico, ki ima za seboj več kot pol stoletja praktičnega dela, do letošnjega januarja je vodila ljubljansko ambulanto za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja, veliko predava o demenci in nudi strokovno podporo pri Spominčici. Upokojena specialistka nevrologije in psihiatrije Vida Drame Orožim pravi, da zelo rada opravlja poklic zdravnice, žalosti pa jo, ker zdravništvo izgublja spoštovanje in ker je med zdravniki in drugimi medicinskimi kadri premalo timskega sodelovanja. 

Dnevni centri aktivnosti vabijo

Dnevni centri aktivnosti za starejše (DCA), ki v Ljubljani delujejo pod okriljem Mestne zveze upokojencev Ljubljana, so pomembna srečevališča starejših, kjer imajo možnost aktivnega staranja, vseživljenjskega učenja, medgeneracijskega sodelovanja in širjenja socialne mreže. Članom je na osmih lokacijah na voljo pestra izbira različnih aktivnosti, kot so telovadba, joga, ples, učenje tujih jezikov, slikarstvo, petje, pohodništvo, sprostitvene delavnice in še marsikaj. Podrobnejši program najdete na spletni strani www.dca-ljubljana.org. Vabijo vas, da jih obiščete kot udeleženci dejavnosti, še posebej pa kot prostovoljci, ki bi lahko obogatili programe, kajti nova znanja so vedno dobrodošla. Za več informacij lahko pišete na e-naslov: dcatrzaska@gmail.com ali kličete na telefonsko številko: 051 664 842.

aktualno 

Starost je enako modrost. Ali to drži? Kako razumemo modrost v današnji družbi? Ali je povezana le s starostjo in življenjskimi izkušnjami ali pa morda ne. Kako je opredeljena v psihologiji? Ali jo je mogoče izmeriti in kako lahko modrost povežemo z zdravjem?

To je le nekaj vprašanj, ki jih je zastavila dr. Marlena Plavšić, psihologinja iz Pulja, na predavanju iz cikla O fenomenu starosti, ki ga je pripravilo Znanstveno-raziskovalno središče Koper. Razprave o modrosti so se v psihologiji v večji meri pojavile šele v zadnjih tridesetih letih. Po mnenju predavateljice tako pozno zato, ker živimo v vse bolj dinamičnem času, ko smo zasuti s številnimi različnimi informacijami in se moramo vse hitreje in pogosteje odločati o številnih zadevah, ki so včasih skorajda nepomembne.

Aktualno 

Prizadevanja Centra za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje, ki deluje kot del Univerze v Mariboru, so usmerjena v aktivno vključevanje upokojenih visokošolskih delavcev, v aktivno družbeno dogajanje in njihov prispevek k razvoju trajnostne družbe.

Tako se upokojeni profesorji še naprej umsko in družabno razvijajo, uživajo dostop do ugodnosti, virov in storitev univerze, dobivajo podporo in so cenjeni zaradi svojih akademskih in drugih prispevkov. Mariborska univerza na tem področju orje ledino, odpravlja medgeneracijsko vrzel in je starosti in staranju prijazna univerza. Prva te vrste v Sloveniji. 

Aktualno 

Konec januarja se je na ljubljanski fakulteti za socialno delo zaključil krožek z naslovom Življenjske zgodbe v objemu spominov, ki je združil starejše upokojene gospe in podiplomske študente te fakultete. Medgeneracijska povezava je dala srečanjem poseben čar, pridobivali so nove izkušnje in izmenjevali stališča, med njimi so se razvila nova prijateljstva. 

Kot je povedala izredna prof. dr. Jana Mali, ki je bila ob pomoči mladega raziskovalca Anžeta Štrancarja nosilka projekta, skušajo z izvajanjem medgeneracijskega učenja in izobraževanja v okviru Modre fakultete Univerze v Ljubljani promovirati tudi izmenjavo strokovnega znanja med študenti vseh starosti. »V ta namen razvijamo nove učne programe, ki omogočajo pretok znanja in sodelovanje med generacijami. Eden izmed njih je tudi omenjeni krožek, ki smo ga na naši fakulteti izvajali prvič. Udeleženci so raziskovali življenjski svet ljudi, spoznavali različne metode in tehnike zapisovanja in analiziranja intervjujev, na podlagi katerih so se učili oblikovanja življenjskih zgodb ljudi.« Projekt je bil odlična medgeneracijska izkušnja, udeleženci so bili študent in študentke magistrskega študija socialnega dela in upokojenke, članice Modre fakultete. Prof. Mali pravi, da bodo projekt nadaljevali tudi v prihodnjem študijskem letu.

ANKETA

Kako so si uredili življenje po upokojitvi, smo povprašali nekaj sogovornikov.

Dr. Ana Plemenitaš, upokojena univerzitetna profesorica biokemije, Ljubljana: »Moji načrti za čas po upokojitvi so bili napisati učbenik, potovati in se učiti. Ob delni upokojitvi sem se posvetila pisanju učbenika, s kolegico sva ga izdali leta 2022. Na spoznavanje daljnih dežel s popotovanj Alme Karlin je vplivala pandemija. Zdaj potujem na krajše razdalje, predvsem po Evropi. Po polni upokojitvi sem se vpisala na italijanščino in umetnostno zgodovino na univerzi za tretje življenjsko obdobje. Oboje mi je v veliko veselje.«

Ob praznikih žensk in mater, ki ju praznujemo v marcu, mi je prišel na misel Trstenjakov odgovor na vprašanje, kako je lahko napisal toliko knjig: če človek dolgo melje, se nekaj namelje. Jaz moram reči: skozi tri četrt stoletja se mi je nabralo veliko lepih izkušenj z ženskami.

Spomini na pokojno mater. Kako je pela! Uspavanke mlajšim bratom in sestri. Naši družinski prazniki so bili neločljivi od njene pesmi in dobre hrane. Pela je na njivi in v hlevu, ko je molzla krave. Bila je modra ženska; tistemu, kar vem o njej, ni treba biti nerodno pred tem, kar je v knjigah moje velike knjižnice. O njenem zrelem odnosu do svojih staršev; do nezakonske matere, ki je od žalosti, da je bil v vojni ubit sin, umrla isto leto, ko sem se jaz rodil.