Kot so sporočili z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) bodo decembrske pokojnine nakazane že danes. Tokratne pokojnine in invalidska nadomestila bodo tako kot novembrske višji od oktobrskih za 1,8 odstotka, 20. decembra pa so upokojenci dobili tudi zimski letni dodatek.

Januarske pokojnine in invalidska nadomestila pa bodo v skladu s proračunskimi dokumenti že delno usklajena, in sicer v višini 8,2 odstotka. Uskladil se bo znesek pripadajočega prejemka za december, pri čemer pa se ne bo upošteval povečani del, ki bo izplačan danes. Februarja bo sledila redna uskladitev v skladu s sistemskim pokojninskim zakonom, pri čemer bo upoštevana delna uskladitev v januarju. Pri redni uskladitvi v februarju bo izveden tudi poračun za januar. Naj spomni, da so 20. decembra  upokojenci dobili tudi zimski letni dodatek.

 Drage bralke in bralci,

želimo vam vesele božične in novoletne praznike,

v novem letu pa veliko dobrega.

 Kot sporočajo z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so akutne okužbe dihal v porastu. Poleg respiratornega sincicijskega virusa (RSV) in gripe oziroma gripi podobnih obolenj, je veliko okuženih s  koronavirusom.  

 Zato velja upoštevati nasvete NIJZ: če opazite znake okužbe, kot so slabo počutje, znaki prehlada, kašelj, povišana temperatura, glavobol, težko dihanje, bolečine v mišicah, izguba vonja ali okusa, bolečine v žrelu, ostanite doma, saj s tem omejite širjenje okužbe. Po potrebi se po telefonu posvetujte z osebnim zdravnikom. Izogibajte naj se tesnejših stikov z drugimi, dokler simptomi ne izzvenijo in ne ozdravite. Med okužbo kašljajte in kihajte le v rokav ali v robček ter stran od drugih. Robček po uporabi odvrzite v koš, roke pa si umijte z vodo in milom. Če kihate in smrkate ter si ob tem pokrijete usta ali nos z dlanjo, z neposrednim dotikanjem bližnjih površin (kljuk, držal) prenesete kužne izločke na površine. S tem se poveča tveganje, da se bodo okužile druge osebe, ki se dotikajo onesnaženih površin, saj virusi pogosto vstopajo v naše telo prek nečistih rok ali s kapljičnim prenosom, poudarja NIJZ.

Naš pogovor 

Obredno življenje utrjuje, potrjuje in na novo vzpostavlja skupnosti in odnose znotraj nje. In čeprav se je pomen marsikatere šege ali obreda izgubil v zgodovini, bodo rituali – v taki ali drugačni obliki – vedno obstajali, zatrjuje Ambrož Kvartič, doktor etnologije in kulturne antropologije ter raziskovalec sodobne pripovedne folklore. V obsežni knjigi z naslovom Od imena do spomina, ki je pred kratkim izšla pri Založbi Mladinska knjiga, predstavlja šege, navade in obrede, kot s(m)o jih poznali nekdaj, in tiste, ki nastajajo v sodobnem času. Knjiga je bila nominirana za knjigo leta na nedavnem Slovenskem knjižnem sejmu.

AKTUALNO

Vsi se ne staramo enako hitro. So ljudje, ki so mladostni, delavni in polni načrtov še v pozni starosti, in so posamezniki, ki so že pri štiridesetih ali še prej brezvoljni in zdolgočaseni. Sicer pa je znano, da obstajajo štiri vrste starosti: kronološka (naša dejanska starost – EMŠO), biološka (starost, odmerjena glede na zdravstveno stanje) in duševna, ki pove, kako dejavni so še naši možgani ter koliko stari se počutimo. Vendar imajo povprečni ljudje, zdravniki, birokrati in tudi politiki v glavah v glavnem le našo letnico rojstva. Starejši ko smo, bolj nas potiskajo v kot, manj pravic nam odmerjajo.

ANKETA

Sogovorniki so predstavili različne vidike dolgotrajne oskrbe.

Vida Kepec, socialna negovalka na domu, Ljubljana: »Več let sem delala kot poslovodkinja v trgovini. Za poklic socialne negovalke na domu sem se odločila, ko sem skrbela za mamo. Spoznala sem, kako zelo pomembna in dobrodošla je pomoč negovalk na domu. Starejši ljudje potrebujejo veliko pozornosti, razumevanja in sočutja. To delo je odgovorno in humano, opravljam ga z veseljem in zadovoljstvom. Največje plačilo ni plača, ampak zadovoljen uporabnik.«