Zadihanost, tiščanje v prsih ali grlu, otekanje nog, vrtoglavica, omedlevica, pomodrelost ustnic so lahko znaki pljučne hipertenzije. Svetovni dan pljučne hipertenzije, ki ga vsako leto zaznamujemo 5. maja, je namenjen ozaveščanju o tej resni in pogosto napačno diagnosticirani bolezni.

Bolezen lahko prizadene lahko ljudi vseh starosti, hkrati pa izredno hitro napreduje. Kot so zapisali v Društvu za pljučno hipertenzijo Slovenije, je zanjo značilen povišan krvni tlak v pljučnem ožilju, zaradi česar mora srce črpati proti vedno večjemu pritisku in je vedno bolj obremenjeno. Najpogosteje se pojavlja pri tistih bolnikih, pri katerih se v globokih venah nog tvorijo krvni strdki. Ti strdki se odtrgajo in potujejo po ožilju do pljučnega žilja, kjer se zagozdijo. Tako se lumen pljučnih žil začne postopoma ožiti.

 V tem tednu zaznamujemo evropske dneve osveščanja o srčnem popuščanju, ki potekajo pod geslom Srčno popuščanje naj nas ne ustavi. Zgodnje prepoznavanje bolezni in pravočasno zdravljenje ter zdrav način življenja omogočajo, da je tudi življenje s srčnim popuščanjem lahko kakovostno, polno in daljše, menijo v društvu za zdravje srca in ožilja.

Srčno popuščanje je namreč ena najpogostejših bolezni srca, ki prizadene približno 64,3 milijona ljudi po vsem svetu. Ocenjuje se, da je v razvitih državah bolnikov okoli dva odstotka, med starejšimi od 70 let pa kar 10 odstotkov. Zaradi staranja prebivalstva in boljše obravnave akutnih srčno-žilnih stanj se pričakuje, da se bo število bolnikov do leta 2040 še podvojilo, so opozorili v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije. Poleg bistveno zmanjšane kakovosti življenja povzroča srčno popuščanje tudi visoko stopnjo umrljivosti, bolniki s...

Sodelovanje in solidarnost med generacijami sta ena ključnih vezi, ki spaja družbo, so ob današnjem evropskem dnevu medgeneracijske solidarnosti zapisali na ministrstvu za solidarno prihodnost. Medgeneracijska solidarnost mora imeti pomembno mesto pri izzivih dolgožive družbe, med katerimi je podaljševanje življenjske dobe.

Dan medgeneracijske solidarnosti zaznamujemo od mednarodne konference o družbi sožitja in socialne povezanosti, ki jo je Slovenija organizirala leta 2008 v času predsedovanja Svetu Evropske unije, je v sporočilu za javnost spomnilo ministrstvo. Od takrat se je delež starejših v Sloveniji s 16 odstotkov zvišal na več kot 22 odstotkov, tudi zaradi maloštevilnih mladih generacij, so navedli.

 Slovenska karitas vabi k sodelovanju v vseslovenski dobrodelni akciji Pomagajmo preživeti in živeti, ki jo pripravljajo že ode leta 2009. Pozivajo darovalce, da prispevajo pomoč v hrani, higienskih pripomočkih in plačilu najnujnejših položnic ljudem z nizkimi prihodki, starejšim ter vključevanju trajno nezaposljivih.

Kot je povedal generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič, se je v zadnjih dveh letih zelo poglobila zlasti stiska starejših, ki z nizkimi pokojninami ne morejo slediti podražitvam. Najtežje je tistim, ki živijo sami. Tako so lani pomagali s hrano, najnujnejšimi potrebščinami in plačilom najnujnejših položnic (stanarine, stanovanjskih stroškov, ogrevanja, elektrike…) več kot 17.900 starejšim in 8.600 posameznikov v aktivni dobi, ki so ali  dolgotrajno brezposelni ali v negotovih zaposlitvah  imajo status invalida ali imajo težave v duševnem zdravju. Vendar pa po pomoč prihajajo tudi  posamezniki in družine, kjer so starši zaposleni in jim njihovi dohodki ne zadoščajo za kritje stroškov. 

 V novomeški tovarni zdravil Krka krepijo vrednote prostovoljstva, solidarnosti in medgeneracijskega sodelovanja med sodelavci v okviru Krkinega tedna humanosti in prostovoljstva. Poleg drugih dobrodelnih dejavnosti so letos podelili donacijo zaposlenim iz gostilnice Druga violina iz Ljubljane, v kateri pri pripravi hrane in v strežbi pomagajo tudi osebe s posebnimi potrebami.

Druga violina deluje v sklopu Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič iz Drage pri Igu. Center ima 15 enot, v katerih skrbijo za 500 uporabnikov vseh starosti z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju in dodatnimi motnjami ali s pridobljeno možgansko poškodbo. Zaposleni si močno prizadevajo, da bi ljudje spoznali, kaj vse uporabniki znajo in zmorejo. S podporo namreč zmorejo veliko, kar dokazujejo dobre izkušnje iz Druge violine.

 Muzeji in galerije niso le skrbniki preteklosti – so živi prostori idej, raziskovanja in navdiha. Da bi dediščino čim bolj približali sodobnemu obiskovalcu Skupnost muzejev Slovenije in Služba za premično dediščino in muzeje pri Narodnem muzeju Slovenije organizirata spletno akcijo #NAPREJVPRETEKLOST.
V njej sodeluje 77 slovenskih muzejev in galerij, ki so v tednu do 13. aprila pripravili različne digitalne vsebine in interaktivne aktivnosti. Spremljajte spletne strani in družbena omrežja sodelujočih ter preko ključnikov #naprejvpreteklost, #muzejinprihodnost ter#muzejinzabava  raziskujte skrite muzejske zaklade.

 NAŠ POGOVOR

Umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja smo res zmanjšali, bolezni tudi prej prepoznamo in jih začnemo prej zdraviti. Žal pa pri preprečevanju zbolevnosti nismo tako uspešni, vsekakor pa pešamo pri preprečevanju dejavnikov tveganja, trdi prim. Matija Cevc, dr. med., s kliničnega oddelka za žilne bolezni Interne klinike UKC Ljubljana in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Med prebivalstvom se namreč močno povečuje delež posameznikov s preveliko telesno težo, previsokim krvnim tlakom, bolnikov s sladkorno boleznijo in telesno nedejavnih, zato se sprašuje, kdaj bomo vendarle sprejeli odgovornost za svoje zdravje.

V Hrvatinih gradijo nov dom za starejše

V Hrvatinih nad Ankaranom so začeli graditi nov objekt za institucionalno varstvo starejših, ki bo sodil pod okrilje Obalnega doma upokojencev Koper. Bivalno enoto Bellavista bosta sestavljali dve stavbi, kjer bo 24 enoposteljnih sob za oskrbo starejših oseb s kompleksnimi zdravstvenimi težavami in oseb z demenco, štiri začasne nastanitve in prostor za programe skupnostnih storitev. Gradnjo naj bi zaključili do konca marca 2026. Vrednost naložbe je ocenjena na približno 4,6 milijona evrov, tri milijone so pridobili iz državnega razpisa za sofinanciranje gradnje tovrstnih objektov, preostanek bo moral dom zagotoviti iz lastnih virov. (N. H., vizualizacija: Biro 42)