Ob ustrezni spodbudi marsikaj znajo in zmorejo
Naš pogovor
Zveza Sožitje – zveza društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije si že 60 let prizadeva za dostojno in čim polnejše življenje teh oseb, jim pomaga razvijati socialne veščine ter različne spretnosti, hkrati pa nudi pomoč in podporo njihovim svojcem. Družba bolje sprejema drugačne posameznike kot pred desetletji, poudarja Branka Perne, predsednica zveze in mama 45-letnega Luke, vendar opozarja, da še vedno nimamo storitev, ki bi ljudem s posebnimi potrebami omogočile, da bi ostali v domačem, njim znanem okolju tudi po smrti staršev.
-
39. slovenski knjižni sejem
Slovenski založniki se bodo predstavili s svojimi knjižnimi novostmi na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani od torka, 21. novembra, do nedelje, 26. novembra. Osrednja osebnost sejma, ki se bo odvijal pod sloganom Besedo besedi, bo pesnik Karel Destovnik Kajuh. Država v fokusu bo letos Srbija z zanimivimi avtorji in založbami, mesto v fokusu pa Šoštanj. Na več prizoriščih boste lahko spremljali pogovore z avtorji, založniki, ilustratorji in uredniki, ki se bodo začeli vsako polno uro. Vstop na knjižni sejem bo prost. Več o dogajanju preberite na spletni strani: https://knjizni-sejem.si/.
Za marsikoga najlepše obdobje življenja
AKTUALNO
Tretje življenjsko obdobje je enakovredno drugim obdobjem v življenju, in to z vsemi prednostmi in slabostmi. Za marsikoga je to celo najlepši čas. Kako polno in zadovoljno ga bo preživel, je v veliki meri odvisno od vsakega posameznika, če se odloči – in zmore – izkoristiti vse dane priložnosti. Seveda ob predpostavki, da država zagotovi ustrezne pogoje in podporo.
To je zelo kratek povzetek 22. festivala za tretje življenjsko obdobje, ki se je v Ljubljani odvijal zadnje septembrske dni. Po ocenah organizatorjev, to so bili ministrstvo za solidarno prihodnost, Mestna zveza upokojencev Ljubljana OPZDU in podjetje Proevent, ga je v treh dneh obiskalo 15.100 obiskovalcev. Ti so imeli veliko razlogov za obisk: lahko so si izmerili krvni tlak, preverili sluh, izvedeli koristne informacije z najrazličnejših področij, se preizkusili v raznih ročnih spretnostih, obnovili znanje osnov prve pomoči in se udeležili delavnic ali predavanj o zdravem načinu življenja, samopomoči pri različnih boleznih, uporabi pametnih aplikacij na mobilnih telefonih. V sklopu akcije Računalniki za starejše je društvo Duh časa podelilo okoli 100 računalnikov vsem, ki si jih sami težje zagotovijo. Ogledali so si lahko več kot 120 pevskih, plesnih in glasbenih nastopov društev upokojencev ter kulturnih in drugih društev.
-
Policijska poročila in uradne statistike so konkretne in hkrati skrb vzbujajoče. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je ena od šestih starejših oseb doživela obliko nasilja. Gre za perečo problematiko, aktualno tudi v Sloveniji.
Ob 15. juniju, ko je mednarodni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi, so z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sporočili, da je »nasilje vedno in povsod nedopustno, žal pa je še vedno prepogosto del našega vsakdana«. Še glasneje in v večjem obsegu so na nasilje opozorili tudi ob mednarodnem dnevu starejših, tj. 1. oktobra.
-
Izgorelost je izraz, ki se uporablja za opis občutkov čustvene, fizične in socialne izčrpanosti, kot posledice dolgotrajnega kroničnega stresa. Helena Grmek
Skoraj ne mine dan, da ne berem o izgorelosti in celo o tem, kako so bili nekateri zaradi nje dalj časa (celo leto ali dve) na bolniškem dopustu. In takrat vedno razmišljam, kako je to mogoče, kaj so vsi ti ljudje pred tem počeli, zakaj se jim sploh to dogaja. Če ste morda brali mojo avtobiografijo Nekaj vam želim povedati, veste, da sem desetletja zelo garala (poleg skrbi za družino in ob hudi moževi bolezni sem opravljala težko in zahtevno službo in okoli 20 let še zelo aktivno prostovoljstvo), pa se mi k sreči ni zgodilo, da bi »izgorela«.
-
DOLGOTRAJNA OSKRBA V SLOVENIJI
Poklicni in domači oskrbovalci mimogrede »pohodijo« oskrbovanca; on ne zastoka in ne odskoči, sami tega svojega vedenja ne opazijo. Ne stopijo mu na nogo, ampak pohodijo njegove želje in potrebe v dobri veri, da odgovorno skrbijo zanj. Za njegovo varnost v resnici odgovarjajo, toda tudi on je svoboden človek. Kako preprečevati te hude nesporazume in stiske na obeh straneh?
V bližnjem domu za starejše sem ob nedeljah rad obiskal devetdesetletno sosedo, s katero že od nekdaj prijateljujemo. Kosila je v majhni jedilnici v svojem nadstropju skupaj s še enim od stanovalcev – imenujmo ga Aleš, medtem ko so drugi jedli v svojih sobah ali skupni domski jedilnici. Aleš je bil enkrat pri močeh, drugič pa tako nebogljen, da ni mogel narezati mesa ali celo jesti sam. Do strežnice je bil ob svoji blagi demenci včasih prav nesramen. Tako je bilo tudi tisto nedeljo. Razrezala mu je meso, ga s prijazno odločnostjo pitala in govorila, naj je, da se spet okrepi, saj je prejšnje dni ležal bolan v sobi. On se je branil, da ne more jesti, hrana mu je iz ust škropila nazaj na krožnik.
Spremembe v pokojninskem sistemu bodo uvajali postopno
Med reformami, ki naj bi jih Slovenija v kratkem izpeljala, je tudi pokojninska. Na okrogli mizi o pokojninskem sistemu na Festivalu za tretje življenjsko obdobje in na pogovoru, ki ga je o prihodnosti tega sistema organizirala Pokojninska družba A, je Igor Feketija, državni sekretar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, predstavil glavna izhodišča sprememb, ki bodo stvar pogajanj. Nova reforma naj bi bila sprejeta naslednje leto, veljati pa naj bi začela leta 2025. Vendar naj bi bilo tokrat uveljavljanje sprememb postopno z daljšimi prehodnimi obdobji.
-
Spominska plošča prvi izšolani babici v Slovenj Gradcu
V Meškovi ulici v Slovenj Gradcu so 15. septembra svečano odkrili spominsko ploščo, posvečeno eni prvih izšolanih slovenskih terenskih babic in prvi v Slovenj Gradcu. Plošča je na hiši, kjer je Marija Ovčar stanovala vse do smrti 4. novembra 1975.
Marija Ovčar se je rodila 10. marca leta 1891 v Bohovi v Mariboru. Že kot otrok je morala koračiti po njivah velikega očetovega posestva. Ko je še obiskovala osnovno šolo, ji je umrla mama. Oče je bil kmetovalec in župan. Po službeni dolžnosti je k županu prihajal tudi orožnik Ignac Stropnik, s katerim se je Marija poročila leta 1910. V zakonu so se jima rodili trije otroci: Jože, Herman in Zofija. Družina se je v tistem času kar trikrat selila, najprej v Dobovo, nato v Brežice in nazadnje, leta 1919, v Slovenj Gradec.
-
Za slovenske zmage
Čeprav bodo volitve za devet sedežev v evropskem parlamentu šele junija prihodnje leto, se je v političnih strankah že začelo prerivanje, kdo izmed strankarskih veljakov bo uvrščen na strankarske liste v tekmi za to ugledno in finančno mamljivo funkcijo. Evropski poslanec namreč zasluži kar za 2.812 evrov več kot predsednica oziroma predsednik države. Res je sicer, da se njihovi prejemki plačujejo iz proračuna evropskega parlamenta, vendar se ta »napaja« s prispevki držav članic.
Dobrodelni prispevek namesto sveče
Tudi brez prižgane sveče in drage ikebane lahko ob 1. novembru izkažemo spoštovanje do pokojnih, sporočajo iz dobrodelnega društva Fundacija Svečka. S tem se ne bomo izneverili tradiciji, pač pa bomo spomin na pokojne dostojno združili s trajnostnim ravnanjem.
Fundacija Svečka že 15. leto zapored pripravlja ekološko-humanitarno akcijo Manj svečk za manj grobov, v kateri lahko namesto nakupa plastične sveče prispevamo denar za zdravstvene naprave in pripomočke, ki lajšajo ali celo rešujejo življenja. Prostovoljce projekta boste našli v teh dneh pred pokopališči v 27 krajih po Sloveniji, za prispevek boste prejeli ekološko zastavico, ki jo položite na grob.
