Še daleč od enakosti spolov na podeželju
Aktualno
Kmetije še vedno veljajo za okolje, kjer se s fizično močjo in odločitvami izkazujejo predvsem moški, ženskam pa v ozadju ostaja podporna vloga. Poleg dela na polju in v hlevu vodijo gospodinjstvo ter skrbijo za otroke, velikokrat tudi za bolne ali starejše člane, a so pogosto ekonomsko odvisne od moža.
Čeprav se nam zdi, da se razmere vendarle spreminjajo, je raziskava o enakosti spolov na podeželju, v kateri je leta 2022 sodelovalo 707 oseb, ki živijo ali delajo na podeželju, pokazala, da v tem okolju obstaja precejšnja neenakost in neenakopravnost med spoloma. Raziskava je potekala v sklopu projekta TERA z namenom opolnomočenja moških in žensk na podeželju za učinkovito usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. V projektu, ki se konec aprila končuje in je sofinanciran s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, so iskali smernice za preseganje stereotipov in tradicionalnih stališč. Na delavnicah, ki so jih pripravili na terenu, je največ udeležencev vseh starosti pritegnila tema o socialni varnosti kmetov, čeprav je še precej perečih vprašanj, med drugim o medgeneracijskem sožitju, razmerju med delom in počitkom ter moških in ženskih vlogah v kmetijstvu.
-
Aktualno
Predlog zakona o medicinskih pripomočkih, ki ga je pripravilo ministrstvo za zdravje, otežuje konkurenčnost slovenskih podjetij ter slabša dostopnost do medicinskih pripomočkov ter in vitro medicinskih pripomočkov, opozarjajo v Gospodarski zbornici Slovenije, Lekarniški zbornici Slovenije in Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.
Predlog zakona podjetjem nalaga preveč administrativnih opravil in finančnih obremenitev. Večino medicinskih pripomočkov uvozimo, proizvajalcev je le približno sto. Z uvedbo visokih pristojbin pa se bodo znašli v izrazito nekonkurenčnem položaju in se bodo morali odločati o tem, kaj proizvajati, da bodo lahko preživeli. Ortopedsko obutev po meri na primer izdeluje od pet do deset čevljarjev. Optikov je sicer več, vendar je večja tudi konkurenca in s tem tržni pritiski. Prav tako je pričakovati, da se bo zmanjšalo zanimanje tujih dobaviteljev za zastopanost na majhnem slovenskem trgu. Ob tem so opozorili, da marsikje v tujini, na primer na Češkem, Madžarskem ali v Estoniji, letnih pristojbin za proizvajalce sploh ni ali pa so znatno nižje.
-
Sončni dnevi ter cvetoča drevesa so v marsikom prebudili lepe občutke in pesniško žilico – kot naši naročnici, katere pesem objavljamo.
Pomladna
Ko se zima poslovi,
že po pomladi zadiši.
V gozdu potoček zažubori,
saj se ledenega oklepa znebi.
Ptiček na veji veselo žgoli,
ko si svoje družice želi,
na drevesu si gnezdo naredi
in za svoj zarod poskrbi.
Prve pomladne cvetice
prikukajo na plan,
z nežnimi listi in cveti
pozdravljajo sončen dan.
Sapice, lahke in tople,
preženejo gosto meglo,
sonce prekrije oblake,
-
Za slovenske zmage
Tokrat se ozrimo v Palestino, nekateri opazovalci tega dela sveta ga poimenujejo Jutrovo. Tu imajo svoje korenine tri verstva, ki nekako opredeljujejo naše razmišljanje in naš pogled na svet. Ta verstva – judovstvo, krščanstvo in islam – vsaj posredno vplivajo na životarjenje Palestincev, ki v Gazi in na Zahodnem bregu doživljajo pekel na zemlji. Izrael v svojem maščevalnem pohodu pobija vse po vrsti, največ žrtev je med civilnim prebivalstvom. Premiera Netanjahuja in njegove vojaške vlade pri njihovem osvajalskem pohodu nič ne ustavi, presliši tudi zelo jasna opozorila velike večine članic Organizacije združenih narodov, čeprav je prav ta organizacija neposredno po drugi svetovni vojni (leta 1948) omogočila ustanovitev judovske države na palestinskem ozemlju.
Ministrstvo deluje brez podpore stroke
Še naprej ostaja neuresničena zaveza ministrstva za solidarno prihodnost, da bo v oblikovanje novega sistema dolgotrajne oskrbe, ki bi vsem uporabnikom tudi v praksi prinesel boljše in dostopnejše storitve, vključilo strokovno in zainteresirano javnost, opozarjajo strokovne organizacije s področja socialnega in zdravstvenega varstva.
V skupni izjavi za javnost dodajajo še, da se ob postopnem uveljavljanju zakona o dolgotrajni oskrbi že pojavljajo številne težave, hkrati pa je ministrstvo brez podpore stroke pripravilo več pravilnikov, vendar uporabnikom ne zagotavljajo storitev, ki jih ti nujno potrebujejo. Ministrstvo je ustanovilo posvetovalno skupino, ki ni bila vključena v pripravo pravilnikov, je pa vseskozi opozarjala na pomanjkljivosti in težave pri njihovem izvajanju.
-
V Centru kulture Španski borci v Ljubljani je do 7. aprila na ogled razstava krpank, poznanih tudi kot patchwork ali quilt. Na ogled je 27 čudovitih krpank, ki so jih vse leto ustvarjale udeleženke projekta Quilty 365.
Pobudnica projekta je prevajalka, pisateljica ter pedagoginja Maryna Bilash Puljić, ki je tudi mojstrica ustvarjanja quiltov. H sodelovanju je povabila slovenske ustvarjalke in jim pripravila osnovna navodila za izdelavo. Odzvalo se je 39 udeleženk, ki so vse leto ustvarjale vsaka svoj izdelek, sestavljen z 356 kvadratov z našitimi krogci. Vmes so se quilterke odpravile tudi na strokovno ekskurzijo, kjer so si ogledale švicarsko tovarno šivalnih strojev Bernina in nemško tovarno proizvodnje kakovostnih sukancev Madeira Garne (pobudnica ima namreč licenci za zastopstvo za Slovenijo ter Bosno in Hercegovino). Ob zaključku projekta Quilty 365, januarja letos, je izdelke uspešno dokončalo 22 udeleženk, ki so oblikovale in sešile 27 izdelkov. Ti so zdaj na ogled na razstavi.
Usposabljanje voditeljev skupin starejših ljudi
V neformalno mrežo skupin za kakovostno starost se pod okriljem Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje združuje 150 skupin in veliko število družabniških parov v društvih in sekcijah po vsej Sloveniji. Njihov osnovni namen je krepitev socialnega zdravja in osebna rast. Inštitut zdaj vabi nove in že dejavne prostovoljce ter organizacije na usposabljanje za vodenje teh skupin. Usposabljanje bo potekalo po priročniku z naslovom Zdrava, zrela leta s temami s področja skrbi za telesno, duševno in socialno zdravje. Srečanja po metodi skupinskega socialnega učenja bodo najprej na 14 dni, kasneje enkrat mesečno. Predviden začetek usposabljanja je druga polovica aprila v Ljubljani. Glede na zanimanje in število prijav pa so mogoče še druge lokacije.
-
Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet Ročna dela Razvedrilo Prehrana Zgodovina Starejši Gibanje Vrt Pokojnine Kultura Medgeneracijsko Potovanja Dom Moda
Drage bralke in bralci,
želimo vam vesele velikonočne praznike.
-
Skozi stoletja se je ljudska umetnost okraševanja pirhov neizmerno razvila in domišljija, kako pobarvati, popisati, porisati oziroma kako drugače okrasiti jajca, nima meja. Če nismo sami dovolj spretni, jih lahko občudujemo na razstavah. Poiskali smo jih nekaj.
Pirhi, pisanke, pisanice, remenke, praskanke, drsanke in kar je še ljudskih poimenovanj, so med najbolj priljubljenimi simboli velikonočnih praznikov. Nekoč so bili obarvani samo rdeče, saj so simbol kapelj Jezusove krvi, jajce pa predstavlja tudi vstajenje. V ljudskem izročilu pa pisanica predstavlja ljubezensko pismo, ki ga je dekle darovalo svojemu izbrancu na velikonočni ponedeljek, o čemer poje belokranjska pesem Lepa Anka. Mladi in tudi manj mladi pa se na velikonočni ponedeljek še danes radi pomerijo v igrah kot so sekanje in zbijanje pirhov, trkljanje pirhov ob pirh in ciljanje pirhov s kovanci.
Posadite vsaj eno medovito rastlino
Čebelarska zveza Slovenije vabi društva, družine in posameznike, da se pridružite projektu Dan sajenja medovitih rastlin, ki bo potekal v soboto, 23. marca. Letošnje osrednje sporočilo je: »Osončimo« Slovenijo z najmanj 2 milijona »sončkov« v obliki sončnic. Leto 2024 naj bo leto, ko vsak Slovenec posadi eno sončnico, s tem pa omogočimo 2 milijona cvetov za dragocene čebele in ostale opraševalce.
Med najbolj medovite spadajo še bazilika, kozmeja ali metuljčki, limonski ožep, facelija, med trajnicami pa izstopajo spominčica, avbrecija in šmarnica. Te rastline nudijo neprecenljive vire hrane za čebele in ostale opraševalce. Na vrtovih in v balkonskih koritih seveda lahko posadite številne druge cvetoče rastline ter tako čebelam in drugim opraševalcem priskrbite nove vire hrane. Ne pozabite, kar 70 odstotkov pridelane hrane na svetu je odvisne od opraševalcev.
