AKTUALNO

Marsikatero slovensko mesto pri upravljanju javnih storitev že uvaja pametne rešitve. S pomočjo sodobne tehnologije zbirajo podatke, ki jih uporabljajo za spremljanje in upravljanje javnega prometa, energetske učinkovitosti in optimiziranja mestne razsvetljave, upravljanja vodovodnega omrežja, zbiranja odpadkov, dela javne uprave in podobno.

Podatke zbirajo s pomočjo senzorjev, podatkovne analitike, objave odprtih podatkov in informacijsko-komunikacijskih (IKT) rešitev. Tehnologije t. i. pametnega mesta omogočajo, da uradniki neposredno elektronsko komunicirajo s prebivalci, poenostavljajo in skrajšujejo birokratske postopke ter racionalno upravljajo mestno infrastrukturo. Pri tem je največji poudarek na zmanjševanju škodljivih izpustov, saj so mesta generatorji več kot 70 odstotkov emisij CO₂.

ANKETA

Sogovornike smo vprašali, katere stereotipe poznajo o starejših in kako sami preživljajo zrela leta.

 Dr. Metka Mencin, docentka, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana: »O starejših poleg negativnih stereotipov, na primer o pešanju spomina in nedejavnosti, krožijo tudi pozitivni stereotipi o njihovi modrosti in izkušenosti. Danes so starejši telesno in duševno bolje ohranjeni kot pred desetletji, zato čedalje bolj načrtujejo svojo drugo kariero po upokojitvi. Zdrava in dejavna starost pa je bolj dosegljiva premožnejšim, ki si lahko privoščijo, kar ponuja industrija prostega časa.«

Zakaj Japonci živijo dlje?

Japonska ima več kot četrtino prebivalcev starejših od 65 let. A na staranje prebivalstva, ki so ga napovedovali vsi demografski kazalniki, so se dobro pripravili. Poiskali so načine, kako zagotoviti boljše pogoje za starejše, ter postavili visoke standarde, po katerih se lahko zgledujejo tudi druga kulturna okolja. Japonci živijo in delajo dlje, ostanejo zdravi dlje in so deležni ustrezne skrbi v starejših letih. Življenjska doba na Japonskem je med najvišjimi na svetu, med razlogi za to navajajo zdravo prehrano, saj so ribe na jedilniku...

Premišljevanja o življenju

Vsi smo se v življenju že srečali z bolečino, zato vemo, da bolečina povzroča trpljenje. Trpljenje lahko povzročajo tudi številne druge telesne težave, na primer oteženo dihanje ter slabost z bruhanjem. Vsi smo že bili žalostni ali prestrašeni, marsikateri tudi tesnobni, nekateri so se že srečali z občutkom depresivnosti. Trpimo tudi zaradi čustvenih stisk in psihičnih težav. Z osamljenostjo se srečujemo redkeje. Kaj je osamljenost, najbolje vedo starejši, saj je osamljenost najpomembnejša in najpogostejša socialna stiska starejših oseb, in to ne glede na to, ali živijo doma ali v domovih starejših.

 Na Dunaju, točneje v galeriji Spodnji Belvedere, je na ogled doslej največja razstava slovenskega slikarstva iz obdobja pomladi narodov leta 1848 do razpada avstro ogrske monarhije leta 1918.

V ospredju razstave Svet v barvah: Slovensko slikarstvo 1848-1918 so likovne značilnosti slovenskega ustvarjanja, med katerimi izstopa intenzivna vloga barve. Med 132 razstavljenimi deli so slike Janeza in Jurija Šubica, Jožefa Tominca, Jožefa Petkovška, Ivane Kobilce, Avgusta Bertholda ter impresionistov Riharda Jakopiča, Ivana Groharja, Matije Jame in Mateja Sternena. Mnogi so nekaj časa preživeli v Gradcu, na Dunaju ali v njegovi okolici. Ob njih so še dela mednarodnih mojstrov, kot so Groharjev vzornik Gioanni Segantini, Dunajčanka Tina Blau, v Mariboru rojen Anton Nowak in Ernst Stöhr, ki je živel v Bohinju.

 V atriju ljubljanske mestne hiše je na ogled fotografska razstava z naslovom Nič drugačno življenje. Pripravil jo je je fotograf Primož Lavre v okviru projekta Vseslovenska akcija ozaveščanja o socialnem vključevanju invalidov in predstavlja zgodbe petindvajsetih invalidov, med njimi so ljudje brez udov, s cerebralno paralizo, invalidi na vozičku, slepi in gluhi, ki so uspešni pri svojem delu, športu in/ali hobijih. Ti so raznovrstni, od plesa, petja do konjeništva. Fotografirani so v okoljih, ki so jim domača, v katerih delajo, ustvarjajo in bivajo, da bi pokazali kako kljub svoji invalidnosti živijo normalna življenja. »Pred fotografiranjem sem se dobil z vsakim od njih, da sem podrobno spoznal njihovo življenjsko zgodbo. Fotografiranje je potekalo na različnih lokacijah; med drugim v naravi, na odru SNG Opera in balet Ljubljana, v fitnesu in v glasbenem studiu. To so plemeniti ljudje, ki niso nič drugačni od nas,« pravi fotograf Lavre.

 Kateri zakon v Republiki Sloveniji določa, kolikokrat na dan lahko stanovalec nekega doma za starejše odvaja blato ali urin in koliko menjav plenic lahko dobi na dan, se sprašujejo v društvu Srebrna nit. Poleg tega na pristojne naslavljajo vprašanja: zakaj v domovih starejših kot luksuz velja kopalnica in balkon, za katerega morajo doplačevati tudi nepomični stanovalci; zakaj domovi obračunavajo storitve, za katere vedo, da jih ne izvajajo v celoti; zakaj stanovalec, ki želi uživati dnevne obroke v sobi, plačuje dvoje - postrežbo v jedilnici...

Naš pogovor

Dr. Živa Deu je prva arhitektka pri nas, ki je dosegla naziv redne profesorice na Fakulteti za arhitekturo. Zavezana je ohranjanju in prenovi stavbne dediščine, lepih, okolju prijaznih in zdravih hiš. Vseskozi si je prizadevala za oblikovanje urbanističnih in arhitekturnih načel, na osnovi katerih bi ohranili identiteto, razpoznavnost in raznolikost slovenskih naselij, stavb in kulturnih krajin. Njeno delovanje je dragocen prispevek k arhitekturni teoriji in praksi v Sloveniji. V raziskovalnem, pedagoškem in izvedbenem pomenu je neutrudna. Njena bibliografija zajema skoraj tisoč enot in 14 monografij. Pred kratkim je izšla njena knjiga z naslovom Hiše za boljše življenje in s podnaslovom: Stare in nove, z dediščino, okolju prijazne in zdrave.

Dunaj bo demenci prijazen

Na Dunaju je v letu 2024 živelo skoraj dva milijona prebivalcev, med njimi 450.000 starejših od 60 let. Zaradi vse starejšega prebivalstva so v glavnem avstrijskem mestu že leta 1996 ustanovili urad zastopnika pravic starejših občanov in na ta položaj je župan Dunaja januarja 2022 imenoval Sabine Hofer-Gruber. Med njenimi glavnimi cilji je narediti mesto prijaznejše do ljudi z demenco, ki jih je na Dunaju okrog 30.000. V ta namen so ustanovili platformo Demenci prijazen Dunaj, ki povezuje različne organizacije, mestna okrožja, posameznike ter...