Prazniki okrog novega leta so vedno nekaj najlepšega, prinašajo veselje, toplino in upanje, da nam bo novo leto bolj naklonjeno. Vse to delimo s tistimi, ki jih imamo najraje. Prinašajo tudi umiritev in premislek, kako se nam je leto obneslo, kako in kam naprej. Na žalost je vse bolj stresen čas pred prazniki, še posebej proti koncu leta vsi hitimo in nervozno zaključujemo zadnje stvari. Mnogi, ki sem jih decembra srečala, so povedali skoraj enako zgodbo, pa ne le zaposleni, tudi med upokojenci je vse več takih. S tem je nekaj hudo narobe, le kam se nam tako mudi? Socialna psihologinja dr. Mirjana Ule pravi, da po stoletju rasti, hitrega tehnološkega razvoja in trošenja potrebujemo umiritev. Prinaša jo dolgoživa družba, pomena njenega sporočila se še niti ne zavedamo. Prihaja umiritev, ki jo vsi potrebujemo.

Mnogi delodajalci tarnajo nad pomanjkanjem delavcev, mladih je premalo, a obenem ostaja prezrt potencial t. i. generacije 50+. Raziskave kažejo, da delodajalci že po 42. letu starosti nehajo vlagati v starejše zaposlene. Je potem čudno, da se velika večina zaposlenih, ko izpolni pogoje, upokoji ali se celo odloči za predčasno upokojitev?

Slovenija ima med vsemi državami OECD eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti zaposlenih v starosti od 55 do 64 let, ki znaša le 35 odstotkov, povprečje v Evropi je 55 odstotkov, medtem ko je na Švedskem v tem starostnem obdobju delovno aktivnih 75 odstotkov. Kako odkleniti potencial starejših, so poskušali odgovoriti udeleženci okrogle mize, ki jo je pred kratkim organizirala Pokojninska družba A.

Svet je vse bolj zapleten, vse hitreje se spreminja in vse težje je slediti hitremu razvoju tehnologije. Še posebej težko je starejšim. Spremembe se dogajajo na vseh področjih, tudi na bančnem, kjer so se odločili dokončno ukiniti hranilne knjižice. Kako razložiti devetdesetletni babici, da se mora posloviti od knjižice in jo zamenjati z bančno kartico, ko pa je zanjo tako pregledna, le pogleda vanjo, pa ve, koliko denarja ima na računu. Čeprav je morala zaradi vpisa pokojnine in dviga denarja oditi na banko, je to odtehtalo finančno stanje v...

Elektronske storitve se hitro razvijajo na vseh področjih. Koliko starejših jih že uporablja in kako jih čim več vključiti, so poskušali odgovoriti na nedavnem posvetu o zagotavljanju e-storitev za starejše od 55 let v prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki so se ga udeležili predstavniki pomembnih javnih zavodov, podjetij in organizacij. Pobudnik in moderator posveta dr. Jože Gričar, zaslužni profesor mariborske univerze, ki je zelo dejaven v združenju e-seniorjev, je poudaril, da so e-storitve dolgoročen projekt, ki starejšim prinaša kakovostnejše življenje, zato jih je treba pritegniti in naučiti uporabljati sodobno tehnologijo. Aprila prihodnje leto bo Slovenija gostila mednarodni posvet o e-storitvah in e-vključenosti starejših.

Poslušam televizijska poročila o skupini starejših, ki se vsako jutro druži in telovadi. Vsi so vitalni, nasmejani, vidi se, da so že upokojeni, a še zdaleč niso betežni starci, da bi jim lahko rekli starostniki, kot jih je imenoval novinar. Opažam, da starejše v medijih pogosto imenujejo kar starostniki, čeprav gre za najbolj raznoliko skupino ljudi, starih od 55 do 100 in več let, ki jih še zdaleč ne opredeljujejo samo leta. Nekdo je še pri osemdesetih vitalen in družbeno aktiven, spet drugi pa zaradi hude bolezni priklenjen na posteljo. A ne glede na to si vsi zaslužijo spoštljiv odnos. Zaradi starosti ne sme biti nihče stigmatiziran, starost je darilo življenja, ki si ga prislužimo.