-
Slovenske železnice so odprle mesec prazničnih voženj z vlaki in pravljičnimi junaki. Otroke iz vrtca Vodmat so pozdravili Božiček, ki bo potoval z muzejskim vlakom, potem pravljične vile, ki bodo najmlajše spremljale na potovanjih z vlaki v Pravljično deželo Celje (letos bo odprla vrata 14. decembra ob 17. uri, dogodki pa se bodo vrstili vse do 31. decembra), in škratka Dežele ljudskih pravljic Bled, ki bosta vsak konec tedna v decembru potovala z vlakom od Nove Gorice do Bleda in obdarovala otroke.
Živeti zdravo in biti dober z ljudmi
Janez Kirar s Trške gore je junija praznoval 90. rojstni dan, a mu teh let ne bi nikoli prisodili. Ko sem ga obiskala na njegovem domu, v bivalnem vikendu, kjer živi od leta 1992, je po stopnicah pritekel kot kak mladenič in mi najprej pokazal klet, kjer je imel v času po trgatvi polno dela. Čeprav bo imel letos malo vina zaradi toče, s ponosom pove, da še vedno obdeluje vinograd s 500 trtami. Do kleti sva šla skozi garažo, kjer je bil parkiran twingo, ki ga Janez še redno vozi. Temu vitalnemu in hudomušnemu možaku pa ni bilo vedno lahko v življenju. Šel je skozi mnoge preizkušnje, a dobre volje si ni pustil vzeti.
Prezrt potencial starejših delavcev
Mnogi delodajalci tarnajo nad pomanjkanjem delavcev, mladih je premalo, a obenem ostaja prezrt potencial t. i. generacije 50+. Raziskave kažejo, da delodajalci že po 42. letu starosti nehajo vlagati v starejše zaposlene. Je potem čudno, da se velika večina zaposlenih, ko izpolni pogoje, upokoji ali se celo odloči za predčasno upokojitev?
Slovenija ima med vsemi državami OECD eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti zaposlenih v starosti od 55 do 64 let, ki znaša le 35 odstotkov, povprečje v Evropi je 55 odstotkov, medtem ko je na Švedskem v tem starostnem obdobju delovno aktivnih 75 odstotkov. Kako odkleniti potencial starejših, so poskušali odgovoriti udeleženci okrogle mize, ki jo je pred kratkim organizirala Pokojninska družba A.
-
Svet je vse bolj zapleten, vse hitreje se spreminja in vse težje je slediti hitremu razvoju tehnologije. Še posebej težko je starejšim. Spremembe se dogajajo na vseh področjih, tudi na bančnem, kjer so se odločili dokončno ukiniti hranilne knjižice. Kako razložiti devetdesetletni babici, da se mora posloviti od knjižice in jo zamenjati z bančno kartico, ko pa je zanjo tako pregledna, le pogleda vanjo, pa ve, koliko denarja ima na računu. Čeprav je morala zaradi vpisa pokojnine in dviga denarja oditi na banko, je to odtehtalo finančno stanje v...
Najemnih stanovanj za starejše je premalo
Starejši radi živijo doma do konca življenja. In tudi ko ne morejo več bivati v svojem domu, bodisi da potrebujejo pomoč pri nekaterih opravilih, nimajo svojcev, ki bi skrbeli zanje, ali pa ne morejo več bivati v hiši, ker je ne morejo vzdrževati, ali so v stanovanju brez dvigala, bi še vedno radi živeli samostojno, zato se raje odločijo za najem primernega stanovanja v bližini doma. Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja (PIZ), ki je največji ponudnik najemnih stanovanj za upokojence in starejše osebe, ima 3.142 stanovanj v 116 krajih po Sloveniji. Od tega je 2.782 namenskih najemnih stanovanj in 360 oskrbovanih. Predvsem povpraševanje po oskrbovanih stanovanjih je veliko večje od ponudbe.
Za večjo vključenost starejših v digitalni svet
Elektronske storitve se hitro razvijajo na vseh področjih. Koliko starejših jih že uporablja in kako jih čim več vključiti, so poskušali odgovoriti na nedavnem posvetu o zagotavljanju e-storitev za starejše od 55 let v prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki so se ga udeležili predstavniki pomembnih javnih zavodov, podjetij in organizacij. Pobudnik in moderator posveta dr. Jože Gričar, zaslužni profesor mariborske univerze, ki je zelo dejaven v združenju e-seniorjev, je poudaril, da so e-storitve dolgoročen projekt, ki starejšim prinaša kakovostnejše življenje, zato jih je treba pritegniti in naučiti uporabljati sodobno tehnologijo. Aprila prihodnje leto bo Slovenija gostila mednarodni posvet o e-storitvah in e-vključenosti starejših.
-
Poslušam televizijska poročila o skupini starejših, ki se vsako jutro druži in telovadi. Vsi so vitalni, nasmejani, vidi se, da so že upokojeni, a še zdaleč niso betežni starci, da bi jim lahko rekli starostniki, kot jih je imenoval novinar. Opažam, da starejše v medijih pogosto imenujejo kar starostniki, čeprav gre za najbolj raznoliko skupino ljudi, starih od 55 do 100 in več let, ki jih še zdaleč ne opredeljujejo samo leta. Nekdo je še pri osemdesetih vitalen in družbeno aktiven, spet drugi pa zaradi hude bolezni priklenjen na posteljo. A ne glede na to si vsi zaslužijo spoštljiv odnos. Zaradi starosti ne sme biti nihče stigmatiziran, starost je darilo življenja, ki si ga prislužimo.
Več optimizma tudi za upokojence
Festival za tretje življenjsko obdobje, ki je namenjen starejšim in medgeneracijskemu povezovanju, je postal polnoleten. V Cankarjevem domu je danes, na mednarodni dan starejših, odprl vrata za najrazličnejše dogodke, od okroglih miz, predavanj, predstavitev storitev in blaga raznih podjetij in ustanov do kulturnih nastopov številnih ustvarjalcev, predvsem upokojencev. Še pred uradnim odprtjem se je začel pogovor z našimi poslanci v evropskem parlamentu o kakovostni starosti v Evropski uniji. Tanja Fajon, Romana Tomc, Ivo Vajgl in Igor Šoltes so povedali, da evropski parlament ne sprejema konkretnih rešitev na področju politike starejših, to je delo nacionalnih vlad, se pa ukvarja z usmeritvami tudi na tem področju.
-
Pa smo spet nazaj, vroče poletje je za nami in upam, da je pred nami lepa jesen, da bomo uživali v pobiranju sadov na vrtu, v vinogradu in nasploh v naravi, ko se bo odela v zlate jesenske odtenke. Mnogi ste nas že pogrešali, kajti avgusta Vzajemnost ne izide, saj vsako leto julija pripravimo dvojno poletno številko. Vseeno smo bili klicev veseli, saj pomeni, da nas imate za svoje zveste spremljevalce. Še bolj zagnano smo se lotili priprave septembrske Vzajemnosti, ki prinaša nove teme in zanimive zgodbe.
-
Zdravje je največja vrednota in predstavlja pomemben družbeni kapital. Na predstavitvi publikacije Neenakost v zdravju v času ekonomske krize v Sloveniji, ki so jo pripravili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, so povedali, da ugotovitve kažejo, da smo v primerjavi z drugimi državami Evropske unije v času krize ohranili relativno dobro zdravje prebivalcev, čeprav so se izdatki za zdravje znižali. Uvrščamo se v sredino evropskih držav, boljši smo po umrljivosti dojenčkov, po umrljivosti zaradi samomora pa na samem repu. Toda posledice krize se lahko pokažejo kasneje, pri tem so navedli prekarne delavce, ki prevzemajo nase veliko tveganje: prekomerno delajo, se odpovedujejo počitnicam, odlašajo z obiskom zdravnika ...
