»Nikoli se ne smeš zapustiti in obupati,« pravi Jože Okoren iz Trebnjega, ki bo septembra praznoval sedemdeseti rojstni dan, prav na ta dan bo minilo tudi petdeset let življenja na invalidskem vozičku. Po operaciji na hrbtenici se je na dvajseti rojstni dan zbudil kot paraplegik. Kaj je to pomenilo za mladega fanta, polnega življenja, si lahko predstavljamo, a se zaradi tega ni predal. Po medicinski rehabilitaciji se je odločil za šport, za njim je bogata športna kariera. Že od tekmovalnega obdobja naprej si je prizadeval za priznanje in razvoj športa med invalidi. Vse do danes se bori tudi za boljše življenje, zdravje in razumevanje invalidov pri nas.

Prekomerno aktiven sečni mehur sicer ni bolezen, je pa neprijetna nadloga, ki prizadene vsako šesto Slovenko, starejšo od 40 let. Nenadzorovano uhajanje urina ali urinska inkontinenca se pojavlja v vseh starostnih obdobjih in pri obeh spolih, več pa je je pri starejših ženskah. Po menopavzi ima te težave kar vsaka druga ženska.

Bolniki se težav, povezanih z uhajanjem urina, sramujejo, zato jih prikrivajo pred okolico, svojci in zdravstvenim osebjem. Le malo jih poišče zdravniško pomoč. Marsikateri bolnik se zaradi tega umika iz socialnega življenja, kar pa prizadene ožjo in širšo okolico. Urinska inkontinenca ženske omejuje pri vsakdanjih opravilih in poslabšuje kakovost življenja. Če ne poskrbimo za spremembo vsakdanjih navad in zdravljenje, pa se stanje z leti slabša.

V človeškem telesu je okrog 96.000 kilometrov žil. Po arterijah, ki so krepke in prožne, teče kri iz srca in krvni tlak v njih je največji, po venah pa potuje kri nazaj v srce. Ker imajo vene tanko steno, a praviloma večji premer kot arterije, teče kri skoznje počasneje in pod bistveno manjšim tlakom. Sredi marca so ob mednarodnem dnevu žil opozarjali tako na pomen skrbi za zdrave arterije kot tudi vene.

Periferna arterijska bolezen je bolezen zamašenih žil, ki jo ima skoraj vsak šesti prebivalec, starejši od 55 let, vendar se večina bolnikov bolezni ne zaveda. Zaradi zoženih arterij se zmanjša pretok krvi ne le do nog, ampak tudi do možganov. Zoženje žil in motnje prekrvavitve zaradi maščobnih oblog so pogostejše na spodnjih okončinah. Razvijajo se počasi in bolniku sprva ne povzročajo težav, v napredovalnem obdobju pa se pojavi občasno šepanje. Značilna je stiskajoča bolečina v mečih ali stegnu, ki se pojavi med hojo in preneha po počitku. Napredovanje bolezni lahko kritično zmanjša pretok krvi v arterijah, tako da se bolečina pojavlja že med mirovanjem.

»Vaš poklic je zelo pomemben, saj učitelji vzgajajo narod,« je poudarila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer na včerajšnjem zboru članov Društva upokojenih pedagoških delavcev Slovenije (DUPDS) v Ljubljani in dodala, da je zelo vesela, ker se tudi v pokoju srečujejo in še naprej delujejo na tem področju. Letošnje leto bodo pri varuhu posvetili starejšim na vseh področjih, zadnje čase intenzivno obiskujejo domove za starejše.

Zbor je pozdravila tudi predstavnica Andragoškega centra mag. Zvonka Pangrc, s katerim sodeluje društvo, in podpredsednica Zdus Marija Pukl, ki je ob tej priložnosti podelila posebno priznanje Zdus Anči Skok, članici savinjske sekcije DUPDS. Na koncu jih je obiskal še predstavnik ministrstva za šolstvo, kjer so jih tudi gostili, mag. Gregor Mohorčič, ki je dejal, da je šola pomembna tudi zato, ker je še edina varovalka vrednot.

Na današnji velikonočni četrtek je na dolenjskem gradu Otočec potekal drugi festival velikonočne slovenske potice. Na ocenjevanje, ki so ga organizirale Terme Krka, so dobili 60 potic iz cele Slovenije. Strokovna komisija v sestavi  mag. Marlena Skvarča, prof. dr. Janez Bogataj in Janja Strašek iz krkinih term je poizkusila vse potice. Največ točk in s tem zlato priznanje je prejela potica iz jabolčnih krhljev, ki jo je spekla Irena Zupan iz Podbrezij, srebrno priznanje je šlo v roke Jožici Verček iz turistično-kulturnega društva Trškogorsko srce in bronasto Jožici Rupar, kuharici na gradi Otočec, obe sta spekli orehovo potico. Vseh 60 potic je šlo v prodajo, izkupiček 1.700 evrov bodo predali novomeškemu območnemu odboru Rdečega križa, ki bo denar namenila socialno šibkejšim družinam.

Prekomerno aktiven sečni mehur, ki sicer ni bolezen, je pa neprijetna nadloga, prizadene vsako šesto Slovenko, starejšo od 40 let. Nenadzorovano uhajanje urina ali urinska inkontinenca se pojavlja v vseh starostnih obdobjih in pri obeh spolih, več pa jo je pri starejših ženskah in je primerljiva s številkami drugje po svetu. Podatki govorijo, da ima kar vsaka druga ženska po menopavzi težave z uhajanjem urina.

»Bolniki se težav, povezanih uhajanjem urina, sramujejo, zato jih prikrivajo pred okolico, svojci in zdravstvenim osebjem. Le malo jih poišče zdravniško pomoč. Marsikateri bolnik se zaradi tega umika iz socialnega življenja, kar pa prizadene ožjo in širšo okolje, gre za družbeni problem,« je na posledice nadloge nenadzorovanega uhajanja urina na včerajšnji novinarski konferenci opozoril prof. Adolf Lukanovič, strokovni direktor ljubljanske ginekološke klinike. Urinska inkontinenca ženske omejuje pri vsakdanjih opravilih in poslabšuje kakovost življenja. Stanje pa se, če ne poskrbimo za spremembo vsakdanjih  navad in zdravljenje, z leti le še slabša.

Poln avtobus bralcev Vzajemnosti se je minulo soboto napotilo v Italijo na ogled Gardskega jezera. Potovali smo mimo Benetk, Padove in Verone. Čeprav je ves dan po malem deževalo, ni manjkalo dobre volje. Najprej smo se ustavili v letovišču Peschiera del Garda in se z ladjo odpeljali po največjem italijanskem jezeru do letovišča Riva del Garda. Gardsko jezero je veliko 370 kvadratnih kilometrov, v globino meri do 350 metrov, dolgo je 52 kilometrov in široko od 3 do 17 kilometrov.

Ustavili smo se še v letovišču Riva del Garda, se potem vračali po zahodni obali skozi Limone in Salo, na koncu pa smo si ogledali še Sirmione, ki leži na 4 kilometre dolgem polotoku, znanem po gradu Scaligheri, hotelih in trgovinicah. Pred gradom je nastal tudi skupinski posnetek. Znamenitosti Gardskega jezera smo spoznavali s Kompasovim vodnikom Borisom Klančnikom.

Težave zaradi težkih, bolečih, utrujenih in oteklih nog s krči ima vse več ljudi. Gre za kronično vensko bolezen, s katero se srečuje že vsak drugi odrasli, pogosteje prizadene ženske, vendar tudi moškim ne prizanese. Na pojav bolezni v veliki meri vplivajo: genska pogojenost – če sta jo imela oba starša, potem je 90 odstotna možnost, da jo bomo imeli tudi mi, če jo je imel le eden od staršev, pa 60 odstotna –, starost, spol, nosečnost, debelost, telesna nedejavnost in razvade – npr. kajenje. Gre za napredujočo bolezen, ki bistveno poslabša kakovost življenja in če je ne zdravimo, lahko pripelje tudi do razjed na nogah.