Procesov staranja ne moremo ustaviti, lahko pa jih upočasnimo, prizadevanja za kakovostno staranje pa ne morejo biti le stvar posameznika, ampak morajo biti del celostne strategije družbe. Obravnava staranja mora spodbuditi razvoj inovativnih odzivov na demografske spremembe, ne pa izpostavljati staranja kot proces pešanja življenjskih funkcij, so menili sodelujoči na posvetu Od staranja k dolgoživi družbi, ki ga je organizirala Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

Strategija dolgožive družbe, ki jo je predstavil mag. Boštjan Vasle, v. d. direktorja Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), poudarja pomen aktivnosti in ustvarjalnosti v vsem življenjskem obdobju. V Sloveniji bodo v naslednjih desetletjih demografske spremembe največje, saj se staramo hitreje kot drugje v Evropi. Delež mladega prebivalstva se bo zmanjšal, delež starejših od 65 pa se bo povečal na tretjino celotnega prebivalstva. Slovenija je bila že v preteklih desetletjih odvisna od tuje delovne sile, da se bo ta pritok nadaljeval, pa bomo morali pripraviti aktivno strategijo privabljanja tujih delavcev.

Mladi danes zelo veliko časa preživijo pred računalniki in ob pametnih telefonih, ki jih še najraje uporabljajo za igro in zabavo. Igrače dedkov in babic pa so bile povsem drugačne, izdelane so bile iz kamenčkov, vej, slame, lesa, ostankov blaga ali le narisane na tla z ogljem ali kredo. Igrali so se na prostem in v družbi vrstnikov ali družine. Danes te ljudske gibalne igre tonejo v pozabo, vendar če otroke nanje spomnimo, se veselo igrajo, tako kot so se njihovi starši ali babice in dedki.

Ob svetovnem dnevu Rdečega križa, 8. maja, se je pred novomeškim humanitarnim centrom okrog 150 dolenjskih otrok igralo stare igre – od ristanca, gumitvista, špane, med dvema ognjema, potapljanja ladjic, igre s fračo do zbijanja koze. Iz slame, volne in blaga so izdelovali punčke in druge igrače. In prav nič se niso dolgočasili, bilo je zelo živahno.

Evropa postaja stara celina tudi po strukturi prebivalstva, med države z najstarejšim prebivalstvom spada tudi Slovenija. Dolgoživa družba je velik civilizacijski dosežek, ki pa prinaša vrsto izzivov. Pred nami je največja šola solidarnosti, ki jo bomo zmogli le generacijsko povezani. To je pokazala tudi prva konferenca o neformalni oskrbi v Sloveniji na Brdu. Ohrabrujoče pa so bile predstavitve pozitivnih praks pri pomoči družinskim oskrbovalcem v lokalnem okolju, na področju zdravstvene in socialne stroke, nevladnih organizacij in medijev.

Slovenske železnice uvajajo številne ugodnosti za potnike, da bi spodbudili ljudi k uporabi javnega prevoza. Med drugim potnikom ne bo treba več doplačevati vozovnice na vlakih višjega cenovnega razreda, znižale so tudi cene letnih vozovnic, za upokojence pa so pripravili letno vozovnico Zlatka.

Prva novost se nanaša na potnike, ki vsak dan potujejo na delo. Po novem bodo obstoječe abonentske vozovnice (mesečne, polletne ali letne) veljale tudi za potovanje z vlaki višjega cenovnega razreda, kot so IC, EC, MV in ICS , in to brez doplačila. Potniki, ki se vozijo na primer iz Maribora, Celja in Kopra v Ljubljano z vlaki intercity, se jim bo mesečna vozovnica pocenila za 15 odstotkov. Na železnicah želijo potnike spodbuditi tudi k nakupu letne vozovnice, ki je do sedaj stala deset mesečnih vozovnic, po novem pa le osem.

Tudi v letošnjem tednu Rdečega križa se je zvrstilo veliko najrazličnejših prireditev po celi Sloveniji, s katerimi so javnosti približali svoje delovanje. Novomeško območno združenje Rdečega križa, ki sodi med najaktivnejše pri nas, je 8. maja, na rojstni dan ustanovitelja gibanja Henrija Dunanta, ko praznujemo svetovni dan Rdečega križa in Rdečega polmeseca, pripravilo osrednjo prireditev, ki so jo poimenovali Medgeneracijska vas.

Pri pripravi medgeneracijske vasi z bazarjem Spomin na otroštvo – igre nekoč in danes je sodelovalo osem osnovnih šol, Društvo za razvijanje prostovoljnega dela in udeleženci programov RK, ki so prikazali 30 različnih starih iger, ki se jih je igralo okrog 150 učencev osnovnih šol. Skupaj z Dolenjskim muzejem in kustosinjo Ivico Križ pa so pripravili tudi razstavo fotografij starih iger.

V Sloveniji potrebuje dolgotrajno oskrbo 80.000 ljudi, od tega jih okoli 20.000 živi v domovih za ostarele, okoli 6.000 jih prejema pomoč na domu, za več kot 50.000 ljudi skrbijo svojci. Delež starih, bolnih in onemoglih ljudi narašča, v prihodnjih desetletjih se bo podvojil, s tem pa se bodo povečali tudi stroški za zdravstveno in socialno varstvo. Brez množične družinske in druge neformalne oskrbe bi se državni socialni sistemi sesuli, saj javne blagajne nikjer na svetu ne morejo kriti dela in stroškov celotne oskrbe tako velikih skupin prebivalstva, kot so to bolni in stari ljudje.

Kako lepa in raznolika je Slovenija, smo ugotavljali udeleženci sobotnega izleta, ko se je avtobus bralcev Vzajemnosti podal na ogled Prekmurja. Za čas malice smo se po avtocesti mimo Celja, Maribora in Slovenskih goric pripeljali v Dobrovnik in se v Gostilni pri Lujzi najprej okrepčali s pravim prekmurskim bogračem. Potem smo si ogledali nekaj tisoč kvadratnih metrov velik rastlinjak, kjer so s pomočjo geotermalne energije ustvarili pravi tropski vrt. Videli smo tropske rastline z vsega sveta, od banan, ananasa, kave, papaje, popra do vanilje, ki sodi med orhideje. V rastlinjakih imajo tudi proizvodnjo orhidej, največ jih prodajo na trgih vzhodne Evrope.

»Nikoli se ne smeš zapustiti in obupati,« pravi Jože Okoren iz Trebnjega, ki bo septembra praznoval sedemdeseti rojstni dan, prav na ta dan bo minilo tudi petdeset let življenja na invalidskem vozičku. Po operaciji na hrbtenici se je na dvajseti rojstni dan zbudil kot paraplegik. Kaj je to pomenilo za mladega fanta, polnega življenja, si lahko predstavljamo, a se zaradi tega ni predal. Po medicinski rehabilitaciji se je odločil za šport, za njim je bogata športna kariera. Že od tekmovalnega obdobja naprej si je prizadeval za priznanje in razvoj športa med invalidi. Vse do danes se bori tudi za boljše življenje, zdravje in razumevanje invalidov pri nas.