Včeraj so se na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani zaključili 1. Dnevi medgeneracijskega sožitja, ki jih je pripravila Zveza društev upokojencev Slovenije skupaj z Gospodarskim razstaviščem in ob podpori Medgeneracijske koalicije Slovenije. Še posebej živahno je bilo v stekleni dvorani, kjer so se vse tri dni izmenjevali in predstavljali rokodelci, ki delujejo pri društvih upokojencev po celi Sloveniji.

Branko Suhadolnik, koordinator za rokodelstvo pri Zdus, je povedal, da se je predstavilo kar 60 društev upokojencev, vsak dan so imeli po pet različnih delavnic, od vezenja, do izdelovanja zapestnic, nakita in peke tradicionalnih jedi ter po 10 razstav najrazličnejših ročnih izdelkov. Mnogi so z njimi zelo navdušili marsikaterega obiskovalca.

Pomembno je, da v današnji potrošniško naravnani družbi še vedno znamo sodelovati in videti sočloveka, je v govoru na otvoritvi nove Zdusove prireditve Dnevi medgeneracijskega sožitja na Gospodarskem razstavišču včeraj poudaril predsednik vlade Marjan Šarec in pohvalil skupni nastop mlajših in starejših, saj so za razvoj države pomembne vse generacije.

»Včasih so generacije znale živeti drug z drugim. Včasih je bil to normalen način življenja, ko so starejši prenašali svoje izkušnje na mlajše. Danes je svet veliko bolj individualen, veliko bolj si želi vsak živeti sam zase in včasih prezre sočloveka. To pa ne pomeni, da ni morda prav današnji dan tisti, ko si bomo rekli, da bo odslej nekaj drugače,« je dejal predsednik vlade Šarec, častni pokrovitelj tridnevnega medgeneracijskega dogodka.  Na spremenjene demografske razmere, ki so za države izziv in zahtevajo odgovore je opozorila tudi...

Možganska kap je najpogostejša nevrološka bolezen na svetu in samo v Sloveniji prizadene 4.000 ljudi letno, za posledico ima visoko smrtnost in veliko invalidnost. Najpogosteje se to zgodi doma, zato je pomembno, da svojci prepoznajo znake in hitro pokličejo zdravniško pomoč. Bolniki so namreč  nemočni in nezmožni povedati, kaj se dogaja z njimi in ne morejo prositi za pomoč. Uspešnost zdravljenja je namreč odvisna od hitrosti prevoza bolnika do zdravstvenega centra, saj lahko s hitrim pričetkom zdravljenja preprečijo posledice, so pred evropskim dnem ozaveščanja o možganski kapi, ki bo 14. maja, opozorili sogovorniki na URI Soča v Ljubljani.

Sklad obrtnikov in podjetnikov (SOP) grozi, da mu bo zmanjkalo denarja za izplačilo pokojnin iz vzajemnih zavarovanj, zato želi vodstvo znižati poklicne pokojnine za 30,4 odstotka. Obrtniki so ogorčeni in napovedujejo proteste. Vodstvo Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) je na to temo sklicalo tudi  novinarsko konferenco in  pozvalo SOP in ministrstvo za delo, da najdeta ustrezno rešitev v korist zavarovancem.

 Sklad obrtnikov in podjetnikov je bil ustanovljen leta 1956, kot nekakšen vzporedni zavod za pokojninsko zavarovanje za obrtnike, ker v času po drugi svetovni vojni obrtniki niso bili vključeni v pokojninsko in zdravstveno zavarovanje tako kot ostali državljani. Poklicna pokojninska zavarovanja so nehali tržiti leta 1996, ko so tudi obrtniki začeli vplačevati v državni pokojninski sistem. Danes ima sklad približno 9.400 članov, večina obrtnikov je že upokojenih. »Povprečna pokojnina iz teh zavarovanj znaša 84 evrov, kar je zelo malo. Da bi jim te pokojnine znižali še za 30,4 odstotka, je za naše člane, obrtnike in podjetnike, povsem nesprejemljivo,« je poudaril predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Branko Meh. Na to temo so se že pogovarjali z resorno ministrico, vendar odziva še nimajo. Meh je predlagal, da vse vzajemne zavarovance prevzame Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Civilna iniciativa Dokup dobe je ob predlogih za spremembo pokojninske zakonodaje opozorila, da je po njihovem mnenju prišlo do neenake in diskriminatorne obravnave zavarovancev, ki so po prej veljavnih predpisih dokupili pokojninsko dobo. Hkrati zatrjujejo, da je zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, uveljavljen 1. januarja 2013 (ZPIZ-2), zavarovancem, ki še niso izpolnili pogojev za starostno pokojnino po prejšnjem zakonu (Zpiz-1, ki je veljal od 1. januarja 2000 do 31. decembra 2012), pravico do dokupljene dobe odvzel. Pri tem pa zavarovancem niso bili vrnjeni prispevki, plačani za dokupljeno pokojninsko dobo.

V novomeški Krki so sredi aprila zaposleni že osmič zapored krepili vrednote prostovoljstva, humanosti in medsebojne pomoči v okviru Krkinega tedna humanosti in prostovoljstva in to ne le po vsej Sloveniji, ampak tudi v 24 državah, kjer imajo svoja podjetja in predstavništva.  Letos je v akciji sodelovalo več kot 1.250 Krkinih prostovoljk in prostovoljcev, kar je dobrih 20 odstotkov vseh zaposlenih v Krki in Termah Krka v Sloveniji. Vsako leto se pridruži veliko novih prostovoljcev – letos je bilo takih več kot 100. V osmih letih so opravili 8.331 dobrodelnih dejanjih.

Ob predlogih za spremembo zakonodaje s področja pokojninskega zavarovanja je civilna iniciativa »Dokup dobe« opozorila, da je po njihovem mnenju prišlo do neenake in diskriminatorne obravnave zavarovancev, ki so po prej veljavnih predpisih dokupili pokojninsko dobo. Hkrati zatrjujejo, da je Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, uveljavljen 1. januarja 2013 (ZPIZ-2), zavarovancem, ki še niso izpolnili pogojev za starostno pokojnino po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnem od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2012 (ZPIZ-1), pravico do dokupljene dobe odvzel. Pri tem pa zavarovancem niso bili vrnjeni prispevki, plačani za dokupljeno pokojninsko dobo.