Prijazen radio z lepo slovensko besedo in glasbo

Radio Ognjišče je v marsičem posebna radijska postaja. Je katoliški radio, ki ga radi poslušajo tudi neverujoči. Pohvalijo se z dobrim odzivom in ocenjujejo, da imajo okrog 150.000 poslušalcev doma in po svetu, še posebej pa so ponosni na najbolj zveste – Prijatelje radia Ognjišče (PRO-jevce), ki jih podpirajo s prostovoljno »radijsko naročnino«. Njihov program poslušalci cenijo zaradi pozitivno naravnane vsebine, lepe slovenščine in domače glasbe. V tem duhu bodo konec novembra praznovali že 25 let delovanja.
Spremembe pokojninske zakonodaje ne bodo dovolj

Človeštvo se na vsej zemeljski obli stara, še posebej pa v razvitem svetu, kar je že dolgo znano dejstvo. Tudi v Sloveniji se bo število starejših še povečevalo, zato bo treba poleg napovedanih sprememb veljavnega pokojninskega sistema v bližnji prihodnosti razmišljati tudi o novi pokojninski reformi. Prej ko slej bo moralo priti do podaljšanja delovne aktivnosti, saj se v primerjavi z evropskimi državami pri nas prej upokojujemo in tudi kasneje vstopamo v delovno aktivnost. Več bi morali nameniti tudi za dodatno pokojninsko zavarovanje.
-
»Nekje na Dolenjskem so kraji, / kjer dosti je trnja in dosti rož, / a zemlja je žena, ki že s smehljaji / vžge srca najtrdnejših mož. // ... Nekje na Dolenjskem so kraji, / hiša, vinograd, košček polja … / Tam so meseci sami maji, tam sem nekoč bil doma.« Tone Pavček je napisal nešteto lepih verzov o svoji rodni Dolenjski, z najlepšimi pa je opisal svoj rojstni kraj. V verze je vtkal vso milino in toplino te valovite pokrajine in hkrati ni pozabil tudi na njen kruti obraz: trdo in neizprosno delo na skromni zemlji, ki je včasih morala preživljati veliko lačnih ust. Danes se je življenje na vasi precej spremenilo, z zaposlitvami v večjih krajih ljudje niso več odvisni le od tega, kar lahko pridelajo doma, pri hiši so kmetijski stroji pa sodobni avtomobili in tudi internet. Tudi podeželje se je pomeščanilo, izginil pa je tisti prvinski odnos do zemlje, kot ga je bilo čutiti včasih.
Imate tudi vi težave z nespečnostjo?

Slovenci spadamo med najbolj nespeče ljudi na svetu, takoj za Japonci. Po podatkih iz raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje skoraj 60 odstotkov prebivalcev Slovenije spi manj kot 7 ur na dan. Dolžina spanja je sicer od posameznika do posameznika različna, tudi genetsko pogojena, delno lahko nanjo vplivamo. Odrasli človek v povprečju potrebuje od 7 do 9 ur spanja na noč. Nespečnost slabo vpliva na naše počutje ponoči in podnevi in močno poslabšuje kakovost življenja.
Gre za motnjo, pri kateri težko zaspimo, se ponoči ali zjutraj prezgodaj zbujamo, poslabša se tudi kakovost spanja. Občasne težave ima vsaka tretja oseba, več kot 10 odstotkov ljudi pa ima kronično nespečnost. Težave z nespečnostjo se s starostjo povečujejo, so pa pri ženskah dvakrat večje kot pri moških.
-
Naše starosti ne opredeljujejo le leta, pomembnejše je, koliko življenja smo ji dodali. Pohvalno je, da vse več ljudi skrbi za gibkost telesa in duha in si tako podaljšuje vitalnost in odmika betežno starost. A pride tudi čas, ko telo ne zmore več in potrebujemo pomoč bližnjih in družbe.
Včasih so to naravno pot človeka bolj spoštovali in cenili izkušnje ter modrosti starejših. Danes, ko postajamo vse bolj dolgoživa družba in se delež starejših od 65 let iz leta v leto povečuje, je paradoksalno, da družba poveličuje kult mladosti. Na starejše gleda kot na enovito skupino, a je bolj pisana in raznolika kot vse druge starostne skupine. Starejši so pomaknjeni na obrobje in postajajo nevidni. Njihove težave, potrebe in želje pa prezrte.
Pokojnine bodo z decembrom višje za 1,5 odstotka

Drugo leto zapored se bodo pokojnine uskladile redno in izredno. Z januarjem je redna uskladitev znašala 2,7 odstotka, z decembrom pa se bodo pokojnine uskladile še izredno za 1,5 odstotka. Odločitev vlade je danes potrdil še Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz). Na mesečni ravni se bodo izdatki za pokojnine povečali za 6,6 milijona evrov, na letni ravni pa za 80 milijonov evrov.
Zakon o izvrševanju proračuna je predvidel izredno uskladitev glede na gospodarsko rast v letu 2018. Ker je bila višja od 4 odstotkov (4,1 %), se bodo pokojnine povišale za 1,5 odstotka. Za dva odstotka pa bi se uskladile, če bila gospodarska rast več kot 5 odstotna.
Prostor mora biti za vse generacije
Festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO), ki je včeraj že devetnajstič odprl svoja vrata v Cankarjevem domu, je ena najstarejših in največjih prireditev za starejše v Evropi. Podjetje Proevent in Mestna zveza sta kot soorganizatorja pripravila številne strokovne razprave, predavanja, delavnice in predstavitve ter kulturne prireditve, ki se jih lahko udeležite še danes in jutri.
Slavnostnega odprtja so se poleg predsednika države Boruta Pahorja, udeležili še številni ministri, pa tudi prvi predsednik Slovenije Milan Kučan.
Trenja, ki razdvajajo upokojence

V času največje poletne vročine se je razplamtel spor med Zvezo društev upokojencev Slovenije (Zdus) pod vodstvom predsednika Janeza Sušnika in Mestno zvezo upokojencev Ljubljana – Osrednjo zvezo društev upokojencev (MZU), ki jo vodi Marjan Sedmak, čeprav je do nesoglasij začelo prihajati že prej. O vzrokih za spor z ljubljansko mestno zvezo in za prekinitev sodelovanja na Festivalu za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO) smo se pogovarjali s predsednikom Zdusa Janezom Sušnikom, ki začenja drugi mandat.
Od vaškega učitelja do ravnatelja združenih šol

KAM NAS PELJE ŽIVLJENJE
»Dragi moji, čez sto let bodo tukaj drugi ljudje. Zdaj je naš čas, zato je pomembno, da odpuščamo, delamo dobra dela in si pomagamo,« rad zaključi ob najrazličnejših priložnostih Novomeščan Jože Jazbec, med drugim dolgoletni ravnatelj osnovnih šol, predsednik Društva prijateljev mladine Mojca in do nedavnega, kar tri mandate, predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Dolenjske in Bele krajine. Pravi, da je na svoji življenjski poti doživel veliko zanimivega in lepega. Ves čas pa je delal z ljudmi in za ljudi in bil kar 40 let na različnih vodilnih mestih.
-
Ali kdaj opazujete ljudi, ki hitijo po ulici, se ustavijo na pijači ali čakajo avtobus? Koliko različnih zgodb in usod nosijo s sabo. Nekateri obrazi so mrki, drugi zatopljeni, najbolj pa pritegnejo sproščeni in nasmejani, ker žarijo kot sonce. To so zagotovo pozitivni ljudje.
Strokovnjaki pravijo, da je pesimizem slab za naše zdravje in da si lahko s slabimi mislimi nakopljemo celo bolezen. Trdijo tudi, da se lahko naučimo nagnjenost k pozitivnemu: izogibati se je treba slabim mislim, kajti bolj kot se vrtimo v njihovem krogu, močnejše so, v bistvu pa gre bolj za naše misli in predstave kot za dejstva, poiskati moramo pozitivne stvari, ki nas dvignejo, in negovati hvaležnost za vse, kar se nam je dobrega zgodilo. Mi smo tisti, ki si oblikujemo vsakdan.




