Zadnji konec tedna v aprilu je avtobus bralcev Vzajemnosti šel na izlet v Bosno. Ogledali smo si Narodni park Una, kjer turiste navdušuje neokrnjena narava in prečudovite brzice ter mogočni slapovi reke Une, ustavili smo se pri Martin Brodu, ki ga radi obiskujejo tudi ribiči, potem pa smo se v poznih popoldanskih urah pripeljali še v Drvar in si ogledali Titovo pečino. Na poti proti Bihaću, kjer smo prespali, so nam v eni izmed etno vasi za večerjo pripravili pravo bosansko pojedino. Naslednji dan smo si z vodnikom Anelom ogledali Bihać, obiskali smo tudi džamijo. Predvsem nas je zanimalo, kako so preživeli zadnjo vojno in kako živijo danes. Na poti domov smo se na Hrvaškem ustavili še v Rastokah, ki jih nekateri imenujejo tudi Male Plitvice, in za konec še v Zagrebu, kjer nam je znamenitosti glavnega hrvaškega mesta predstavila tam živeča slovenska vodnica Marjeta.

Pred časom sem na radiu poslušala zanimiv pogovor z Borisom Koscem, socialnim delavcem in vodjo ljubljanskega zavetišča za brezdomce. Že leta skrbi in se zavzema za najbolj odrinjene ljudi v naši družbi. Spoznal je nešteto obrazov revščine in žalostnih človeških zgodb, ki so posameznike oropale dostojanstva. Med nami so namreč tudi ljudje, ki jim v življenju ni uspelo, in ko so padli, se niso več pobrali.

Večkrat se znamo pohvaliti, da smo razvita demokratična družba. Pa smo res? V urejeni družbi ne bi smel biti nihče izključen in vsi bi morali imeti zagotovljene osnovne dobrine. Stopnja demokracije se izkazuje z odnosom do manjšin, ki so prepuščene na milost in nemilost večine. Prav tako so pogosto prepuščeni samim sebi bolni in osamljeni starejši, za katere tudi strokovne službe ne vedo. Več kot dobrodošla je pomoč vrstnikov, številnih prostovoljcev, sicer članov društev upokojencev. Izkušnje, ki jih imajo, kažejo, da so tako starejši kot tudi svojci teh obiskov veseli. Tudi v Angliji poskušajo pomagati osamljenim starejšim, zato spodbujajo prostovoljce k prijateljevanju z njimi. Zato da »nihče ne bi smel imeti nikogar, / nikogar, na katerega bi se obrnil«, kot je v pesmi zapisal 86-letni ovdoveli angleški mornariški častnik.

Z namenom, da bi se starejši vozniki in voznice na naših cestah čim dalj časa počutili varne in da bi čim dalj časa ostali mobilni, so na Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo, Policijo, DARS-om, Zvezo društev upokojencev Slovenije, Združenjem FORTOX in drugimi pripravili projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu. Maja bosta dva dogodka v savinjski regiji, in sicer 7. maja v Radljah ob Dravi pri Marenberškem mladinskem hotelu in 8. maja v Zrečah pri dvorani krajevne skupnosti. Oba dogodka sta brezplačna, začneta pa se ob 9.45. Udeleženci bodo lahko osvežili znanje iz prometnih predpisov in pravil, se podučili o varni vožnji po avtocesti in hitri cesti, dobili praktične nasvete o zdravstvenih kriterijih in se celo preizkusili v vožnji z inštruktorjem.

Počasi prihaja pomlad v našo deželo in spet nas bo napolnila z novo energijo, radostjo in veseljem. Ta najlepši letni čas nas navdaja z upanjem in pozitivno vpliva na nas ne glede na leta. Skoraj ga ni pesnika, ki ga pomlad ne bi navdihnila. Lepe verze o njeni skrivnostni moči je napisala tudi pozabljena pesnica Vida Jeraj.

Takole je zapisala: »Sredi mojega srca / pesemca je zazvenela, / še nobena ptičica / ni tako sladko zapela. // Drobna moja pesemca / pa od kod, od kod si pala? – / Zvončkom in trobenticam / mlada Vesna me poslala! // Oj z bogom, črne senčice, / zapele so trobentice / in zvončki pozvonili so / in ključki odklenili so / pomladna vrata na stežaj: // Kaj zopet si prišla nazaj? – // Ej zopet! Ena, dve in tri, / za mano! Kdo me ulovi?!« Ob 140. obletnici rojstva so pred kratkim v njen spomin ponatisnili njene Pesmi. Čeprav so ji literarni prijatelji (Simon Gregorčič, Anton Aškerc, Ivan Cankar, Josip Murn in drugi) priznavali, da je dobra pesnica, je bila bolj kot ne prezrta. Takšnih pozabljenih slovenskih deklet in žena je še precej. Prav je, da se jih spomnimo. Prepričana sem, da bodo mnogi čutni verzi Vide Jeraj navdušili tudi današnje bralce.

Mednarodna zveza za medicino spanja je na letošnji svetovni dan spanja (13. marca) opozorila na pomen spanja za zdravje ljudi in pozvala k ukrepanju v zvezi s težavami, povezanimi s spanjem. V sodobni družbi motnje spanja, poznamo jih kar 85 vrst, prizadenejo tudi do tretjino ljudi. Najpogostejše so nespečnosti (insomnije), za katerimi trpi več kot 20 odstotkov celotne populacije, sledijo motnje dihanja med spanjem (10 odstotkov celotne populacije), do 10 odstotkov starejše populacije pa ima tudi sindrom nemirnih nog in periodičnih gibov udov v spanju. Nezdravljene motnje spanja, ki povzročajo neobvladljivo prekomerno dnevno zaspanost, npr. narkolepsija, motnje dihanja v spanju, sindrom nemirnih nog in periodičnih gibov udov v spanju, imajo lahko zelo hude posledice. Zato v takih primerih čim prej obiščite svojega zdravnika. Za začetek potovanja proti kakovostnemu spancu preberite deset zapovedi zdravega spanja, ki so dostopne na www.zaspan.si.

Praznovanje dneva smeha v Kopru

Zavod skupek modro aktivnih, Zavod ODTIZ in Inštitut za smeh že petič zapored pripravlja praznovanje svetovnega dneva smeha, ki bo tradicionalno v Kopru, 3. maja 2015, od 11. do 13. ure na Ukmarjevem trgu pred vhodom na mestno kopališče.

Letošnji dan bo potekal pod naslovom Smeh z in za ljudi z manj priložnosti (gibalno ovirani, gluhi, ljudje s težavami v mentalnem zdravju in drugi). Dogodek bo tolmačen v slovenski znakovni jezik. Program bo tudi letos bogat: ples z invalidskimi vozički, pravljična smejalna joga, »fajn« folklora, pri kateri sodelujejo tudi gibalno ovirani, afriški bobni, smejalna vadba v narečjih (pripravljajo jih klubi smejalne vadbe). Več na www.institut-za-smeh.si