-
Ali kdaj razmišljate o tem, kako bo, ko boste popolnoma odvisni od pomoči drugih? Vas je zelo strah? Tudi če imate dovolj denarja, takih je med nami manj kot deset odstotkov, nimate nikakršnega zagotovila, da boste imeli ob sebi kakovostno pomoč, ko jo boste potrebovali. Politika in kapital, ki jo vodi, pa tudi strokovnjaki, pristojni za to področje, dolgotrajne oskrbe bolnih in onemoglih niso pripravljeni urediti tako, da bi bila dostopna vsakomur, ki jo potrebuje.
Popolna odvisnost od pomoči drugih je huda reč. Tisti, ki imamo svojce, računamo na njihovo pomoč. A 24-urna potreba po pomoči ni enostavna stvar. Naj nas imajo še tako radi, imajo lastne potrebe in obveznosti, ki jim pogosto onemogočajo kakovostno skrbeti za bolne in onemogle svojce. Kdor nima sorodnikov ne denarja, je še v večji stiski, odvisen je le od pomoči občine, sosedov in prostovoljcev.
Pomen žensk v skrbi za zdravje prebivalstva
Ko so se strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) odločili, da bo leto 2020 posvečeno medicinskim sestram in babicam, so poudarili družbeni pomen žensk in škodljivost podcenjevanja njihovega prispevka v skrbi za zdravje prebivalstva. Ženske so, odkar obstaja človeška družba, skrbele za zdravje družine, za dojenčke in majhne otroke, za bolnike, invalide in ostarele člane družinske in lokalne skupnosti. Angleški strokovnjaki so izračunali, da še danes za 97 odstotkov zdravstvenih težav v družini poskrbijo ženske. Strokovnjaki SZO pa so izračunali, da ženske z neplačanim delom v skrbi za zdravje prebivalstva prispevajo 2,4 odstotka k svetovnemu bruto domačemu proizvodu.
Kako se v lokalni skupnosti pripraviti na morebitne okužbe
Svetovna zdravstvena organizacija je izdala priporočila starejšim, kako naj se pripravijo na pojav bolezni covid-19 v lokalni skupnosti (v vaški ali krajevni skupnosti, občini). Priporočila utegnejo koristiti marsikomu od nas. Starejši v Sloveniji se moramo zavedati, da nizka stopnja okuženosti v naši deželi pomeni resno in dolgotrajno (mesece, leta?) grožnjo našemu zdravju in življenju, zato se moramo dlje in resnejše držati navodil zdravstvenih strokovnjakov in se pripraviti na možnost pojava bolezni v naši najbližji okolici. Življenje si lahko uredimo tako, da bomo zmanjšali možnost okužbe, hude bolezni in smrti na minimum.
Kaj se bomo naučili od pandemije covida-19?
Pandemija bolezni covid-19 vsak dan bolj razgalja stanje zdravstvenih sistemov v evropskih državah, kaže pa tudi rezultate (ne)sodelovanja med zdravstvenimi strokovnjaki in politiki, ki odločajo, in njihov odnos do prebivalstva. Kaj smo se naučili do zdaj?
Kitajska je obvestila razviti svet o nevarni epidemiji že 1. januarja 2020. Strokovna javnost v Evropi se ni odzvala. Opozorila Kitajcev, da gre za smrtno nevarno bolezen, niso zalegla. Tu so zatajile skoraj vse nacionalne epidemiološke službe. Prvega bolnika so dobili v Italiji in Nemčiji že konec januarja iz Kitajske. Natančni Nemci so ga odkrili in primerno izolirali, Italijani so ga spregledali. Množični turizem je epidemijam odprl pot. Evropski epidemiologi so pozabili na počitnice in smučarje.
Kaj lahko naredimo starejši v sedanji epidemiji?
Sedanja pandemija je velika preizkušnja za zdravstvene sisteme vseh držav. Kako učinkovit bo v tej preizkušnji naš javni zdravstveni sistem, na katerega smo bili tako ponosni, a ga je močno načela nenadzorovana (pol)privatizacija? Kako se bodo odzvali naši (pol)zasebni specialisti? Ali bodo pomagali preobremenjenim kolegom v javnem zdravstvu? Na preizkušnji so učinkovitost organizacije slovenskega zdravstva, kakovost in hitrost odzivnosti, medsebojna informiranost nivojev, kakovost izobraževanj zdravstvenih delavcev, sodelovanje med strokovnjaki v zdravstvu in med njimi in drugimi službami, odgovornimi za kakovost življenja prebivalstva.
Kako se ubraniti koronavirusa?
Svetovna zdravstvena organizacija je razglasila koronavirus, ki razsaja na Kitajskem in se že pojavlja tudi v Evropi, za mednarodno grožnjo zdravju ljudi. Za zdaj zdravil za zdravljenje te bolezni še ni, prav tako še ni cepiva. Cepivi proti gripi in pljučnici pri tem virusu nista učinkoviti. Bolezen se razvije 8 do 10 dni po okužbi. Znaki bolezni so vročina, kašelj, težko dihanje. V težjih primerih okužba s tem virusom povzroči pljučnico, težek akutni respiratorni sindrom, odpoved ledvic in tudi smrt.
Ali veste kaj o univerzalnem dostopu do zdravstvenega varstva?
Svetovna zdravstvena organizacija (kratica SZO ali angleško WHO) je za svetovno prebivalstvo ena izmed najpomembnejših agencij Organizacije združenih narodov. Spremlja zdravje prebivalstva v vseh deželah sveta in postavlja mednarodne norme in standarde na področju ohranjanja zdravja in preprečevanja obolevnosti in prezgodnje umrljivosti prebivalstva. Zaposluje vrhunske svetovne strokovnjake na področju zdravja in bolezni, ki redno seznanjajo politike, strokovnjake in splošno javnost s svojimi izsledki in državam svetujejo, kako voditi politiko...
-
Pomlad se je razcvetela v vsem svojem razkošju. Vleče me ven na travnik iskat drobno cvetje, prisluhnit šelestenju brez in pesmi ptic, na vrt med rododendrone vseh barv s popolnimi cvetovi. Zajamem ga v dlan, krvavo rdeč cvet, in mi v njej ostane. Zanj je konec pomladi, jutri bo ležal na tleh z rjavimi robovi.
Saj bo spet pomlad, spet se bo razbohotil rododendron, spet bo moj vrt nebesno moder od neštetih spominčic. Jo bom dočakala? V svojem naslednjem življenju bom cvetica. Vsako zimo bom čakala pomlad, da bom nastavila cvetove vsem, majhnim in velikim, da bom čutila njihovo ljubezen, da me bodo božale njihove ročice in pogledi teh in onih.
Pomen medsebojne pomoči starejših
Ko skušamo motivirati funkcionarje naših društev, da bi našli prostovoljke in prostovoljce, ki bi skušali najti bolne in onemogle in jim poiskali pomoč v društvu ali lokalni skupnosti, naletimo na vrsto pomislekov, ki jih velja dati pod drobnogled.
Najpogostejši ugovor je, da v društvu že obiskujejo bolne in onemogle člane v domovih, najpogosteje ob rojstnih dnevih in večjih praznikih. Bolezen seveda ne izbira praznikov, tedaj si tudi otroci vzamejo več časa za svoje starše. Ure, ko svojcev ni doma, so zelo dolge, vsak obisk jih skrajša. Razbitje dnevne rutine in vsaj za urico ali dve olajšati življenje svojcem, neformalnim negovalcem, je tudi zelo pomembno. V društva upokojencev, kjer se vedno najdejo tisti, ki so si vzeli za življenjsko poslanstvo pomagati bolnim in onemoglim vrstnikom, je vključena le polovica upokojencev. Društva, ki razširijo obiske tudi na tiste, ki niso včlanjeni, opravljajo poslanstvo naše zveze, saj je osnovno načelo zveze od nastanka naprej skrbeti za kakovost življenja vrstnikov in se boriti za pravice starejših.
Novi časi – novi izzivi za društva upokojencev
Število članov v Zvezi društev upokojencev počasi, a konstantno pada od leta 2008 naprej. Medtem ko na Dolenjskem, v Beli krajini, Zasavju, Posavju in Šaleški dolini uspevajo vzdrževati število članov, se je le-to v drugih pokrajinah znižalo za 7 do 20 odstotkov, največ na južnem Primorskem in v osrednji Sloveniji. Napočil je čas, ko moramo ponovno pretresti pomen naše velike organizacije, naše aktivnosti, naše potrebe in poiskati nove metode za pridobivanje članstva. Zato smo se lani na upravnem odboru ZDUS dogovorili, da bomo organizirali kreativne delavnice predsednikov društev, kjer bomo pregledali dosedanje aktivnosti in se pogovorili o novih izzivih, ki jih prinaša sedanji čas.