-
Mnogi bolniki, ki so preboleli hujšo obliko covida-19 in so bili nekaj časa v bolnišnici, imajo določen čas po preboleli bolezni še težave z dihanjem in tudi spremenjen glas ter težave pri hranjenju, pitju in požiranju.
Ker bolniki hitro postanejo zadihani, jim to povzroči tesnobo, ki lahko težave z dihanjem še poslabša. Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije svetujejo, da ostanete mirni in se naučite obvladovati težko dihanje. Opravke začenjajte počasi, tako se bo dihalna stiska zmanjšala. Medtem pa si lahko pomagate z naslednjimi tehnikami:
Cepiva so temeljito preizkušena
Množično cepljenje je edini način, da se epidemija covida-19 konča brez množične umrljivosti in invalidnosti prebivalstva, pozivajo strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije. Zaupati moramo zdravnikom, da bodo s primerno skrbjo za ljudi s povečanim tveganjem zapletov zaradi cepljenja znižali pojavnost zapletov na najnižjo mogočo mero.
Strokovnjaki posvečajo razvoju cepiv izjemno pozornost. Preizkušanje novih cepiv poteka v petih fazah. Najprej začnejo cepivo raziskovati s predkliničnimi poskusi na živalih, kjer skušajo ugotoviti, ali povzroča imunski odziv organizma.
-
Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da posameznik s cepljenjem proti virusu SARS-CoV-2 oziroma covidu-19 zagotovi eno od najuspešnejših poti k lastni zaščiti in zaščiti drugih.
Navajamo nekaj dejstev o cepljenju.
Cepljenje je varnejše, kot da se okužiš z virusom, ki povzroča bolezen covid-19. Cepivo namreč nauči naše telo prepoznati virus in ustvariti protitelesa, ki bodo preprečila razvoj bolezni ob morebitni okužbi.
Cepiti se morajo tudi ljudje, ki so bili že okuženi z virusom, če jim njihov zdravnik ne svetuje drugače. Znanstveniki še vedno raziskujejo, kako močan in dolgotrajen je imunski odgovor organizma na okužbo in kako različen je pri posameznikih. Po preboleli bolezni bo cepivo delovalo kot spodbujevalnik, ki bo povečal imunski odgovor organizma.
-
Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije ugotavljajo, da se med ljudmi širijo napačne in škodljive informacije o virusu SARS-Cov-2 in bolezni, ki jo povzroča. Zato so na spletu objavili vrsto svaril pred napačnimi informacijami.
Novi koronavirus ne more potovati po radijskih valovih oziroma mobilnih mrežah. Širi se tudi v deželah, kjer te tehnologije nimajo. Virus se širi predvsem kapljično, če okužena oseba kašlja, kiha ali govori. Ljudje se lahko okužijo tudi, če se dotikajo okuženih površin in nato svojih ust, nosu ali oči.
Vedenje posameznika pripomore k zmanjšanju tveganja
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) te dni svari pred prehitrim opuščanjem ukrepov za obvladovanje epidemije. Zato je znova objavila priporočila, kako se najlažje izognemo okužbi z novim koronavirusom.
Zavedajte se, da so pri obrambi pred okužbo najpomembnejši trije dejavniki: lokacija (ne hodite v zaprte prostore), razdalja (najmanj en meter) in čas (čim manj se zadržujte tam, kjer se lahko okužite).
Prispevajte še vi k omejitvi epidemije in se držite naslednjih priporočil:
S cepljenjem pomagaš sebi, bližnjim in skupnosti
Kot kažejo dnevne številke o epidemiji pri nas in drugje po Evropi, strogi ukrepi niso prinesli umirjanja epidemije. Množično testiranje prebivalstva je pokazalo tudi, da je med nami kar nekaj odstotkov prebivalcev, ki sploh ne vedo, da so okuženi, in zato predstavljajo še večjo nevarnost za svojo okolico kot bolniki. Vsa Evropa mrzlično išče učinkovite ukrepe, ki bi zmanjšali človeški davek, ki ga povzroča epidemija.
Strokovnjaki so začeli zelo hitro napovedovati, da bo epidemijo mogoče zaustaviti samo z učinkovitimi cepivi in seveda z množično precepljenostjo prebivalstva. Naš imunski sistem je izjemno učinkovit, pravi strokovnjakinja Svetovne zdravstvene organizacije. Dnevno, tedensko, mesečno se sreča z različnimi vrstami virusov, ki jih dobiva naše telo skozi usta, nos, prebavni trak in z rok. Cepivo prinese imunskemu sistemu cepljenega človeka delček klice, ki povzroča bolezen. Ta delček ne more povzročiti okužbe, spodbudi pa imunski sistem, da ustvari protitelesa, ki bodo klico, če se pojavi, uničila, preden bi povzročila bolezen.
-
V času epidemije covida-19, ko so stiki bistveno omejeni, strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije(SZO) opozarjajo na škodljivost zmanjševanja telesne dejavnosti. Ta namreč znižuje splošno umrljivost prebivalstva, umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni, znižuje pojavnost visokega krvnega tlaka ter določenih rakov, sladkorne bolezni tipa 2, tesnobe in depresije ter izboljšuje spanje. Pri starejših ljudeh redna vadba preprečuje padce in izboljšuje funkcijske sposobnosti.
Strokovnjaki SZO priporočajo naslednje:
Kaj moramo vedeti o cepivu proti covidu-19?
Svetovna zdravstvena organizacija je v prispevku 30. oktobra odgovorila na ključna vprašanja o cepivih in cepljenju, na katera iščejo odgovore povsod po svetu.
Cepiva, ki bi človeka zaščitilo pred boleznijo covid-19, še ni. Po svetu poteka večje število kliničnih raziskav, ki vključujejo veliko število preiskovancev. Njihove rezultate pričakujemo konec letošnjega leta. Poročilo o učinkovitosti in varnosti cepiva mora posredovati državni organ za cepiva države, kjer je cepivo narejeno. Verodostojnost rezultatov raziskav bo analizirala ekspertna skupina zunanjih strokovnjakov pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, prav tako pa tudi svetovno svetovalno telo strokovnjakov za varnost cepiv. Cepivo morajo nato odobriti nacionalna strokovna telesa, države morajo dobiti zadostno količino cepiv (gre za milijarde odmerkov cepiv za ves svet) in poskrbeti za njihovo pravilno in hitro distribucijo. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi utegnilo varno in učinkovito cepivo priti na trg do poletja 2021.
Bomo starejši podprli desetletni program zdravega staranja?
Letos praznujemo 30. obletnico, odkar je OZN označil prvi oktober za mednarodni dan starejših. Koliko se je v tem času spremenil položaj starejših v svetu? Vsekakor odstotek starejših med prebivalstvom raste. Letos je število ljudi, starejših od 60 let, na svetu že preseglo število otrok, mlajših od pet let.
V naslednjih tridesetih letih se bo število starejših podvojilo, če ne bomo našli uspešnega ustavljanja epidemij, kot je sedanja. 80 odstotkov jih bo živelo v revnejših deželah. Generalni sekretar OZN je ob dnevu starejših poudaril, da sedanja epidemija ne ogroža le zdravja in življenja starejših, načenja tudi pravice in kakovost življenja starejših. A epidemija ni edina grožnja starejšim. Neoliberalni kapitalizem je povsod, tudi v razvitejših deželah, zmanjšal možnosti starejših za kakovostno starost. Še vedno le 20 odstotkov starejših na svetu dobiva pokojnino. Ob valovih migrantov, ki iščejo v tistem delu sveta, ki njihove dežele siromaši, boljše življenje, ostajajo stari brez potomcev, ki bi skrbeli zanje.
Kako ravnati z bolnikom s koronavirusom doma
Okužbe z novim koronavirusom se znova vsak dan bolj širijo po Sloveniji. Zato je prav, da čim več vemo o tem, koga in kdaj lahko negujemo doma. Predstavljamo priporočila Svetovne zdravstvene organizacije.
Okuženi, ki nimajo simptomov bolezni ali pa imajo le blago ali zmerno obliko bolezni in nimajo dejavnikov tveganja, kot so kajenje, debelost, starost, kronične bolezni srca, pljuč, ledvic, rak ali imunsko neodpornost, se lahko zdravijo doma, pišejo strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije, če imajo domači pogoje za nego bolnika ter v dogovoru in pod nadzorom družinskega zdravnika ali patronažne sestre.
