Bomo starejši podprli desetletni program zdravega staranja?
Letos praznujemo 30. obletnico, odkar je OZN označil prvi oktober za mednarodni dan starejših. Koliko se je v tem času spremenil položaj starejših v svetu? Vsekakor odstotek starejših med prebivalstvom raste. Letos je število ljudi, starejših od 60 let, na svetu že preseglo število otrok, mlajših od pet let.
V naslednjih tridesetih letih se bo število starejših podvojilo, če ne bomo našli uspešnega ustavljanja epidemij, kot je sedanja. 80 odstotkov jih bo živelo v revnejših deželah. Generalni sekretar OZN je ob dnevu starejših poudaril, da sedanja epidemija ne ogroža le zdravja in življenja starejših, načenja tudi pravice in kakovost življenja starejših. A epidemija ni edina grožnja starejšim. Neoliberalni kapitalizem je povsod, tudi v razvitejših deželah, zmanjšal možnosti starejših za kakovostno starost. Še vedno le 20 odstotkov starejših na svetu dobiva pokojnino. Ob valovih migrantov, ki iščejo v tistem delu sveta, ki njihove dežele siromaši, boljše življenje, ostajajo stari brez potomcev, ki bi skrbeli zanje.
Kako ravnati z bolnikom s koronavirusom doma
Okužbe z novim koronavirusom se znova vsak dan bolj širijo po Sloveniji. Zato je prav, da čim več vemo o tem, koga in kdaj lahko negujemo doma. Predstavljamo priporočila Svetovne zdravstvene organizacije.
Okuženi, ki nimajo simptomov bolezni ali pa imajo le blago ali zmerno obliko bolezni in nimajo dejavnikov tveganja, kot so kajenje, debelost, starost, kronične bolezni srca, pljuč, ledvic, rak ali imunsko neodpornost, se lahko zdravijo doma, pišejo strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije, če imajo domači pogoje za nego bolnika ter v dogovoru in pod nadzorom družinskega zdravnika ali patronažne sestre.
-
Ali kdaj razmišljate o tem, kako bo, ko boste popolnoma odvisni od pomoči drugih? Vas je zelo strah? Tudi če imate dovolj denarja, takih je med nami manj kot deset odstotkov, nimate nikakršnega zagotovila, da boste imeli ob sebi kakovostno pomoč, ko jo boste potrebovali. Politika in kapital, ki jo vodi, pa tudi strokovnjaki, pristojni za to področje, dolgotrajne oskrbe bolnih in onemoglih niso pripravljeni urediti tako, da bi bila dostopna vsakomur, ki jo potrebuje.
Popolna odvisnost od pomoči drugih je huda reč. Tisti, ki imamo svojce, računamo na njihovo pomoč. A 24-urna potreba po pomoči ni enostavna stvar. Naj nas imajo še tako radi, imajo lastne potrebe in obveznosti, ki jim pogosto onemogočajo kakovostno skrbeti za bolne in onemogle svojce. Kdor nima sorodnikov ne denarja, je še v večji stiski, odvisen je le od pomoči občine, sosedov in prostovoljcev.
Pomen žensk v skrbi za zdravje prebivalstva
Ko so se strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) odločili, da bo leto 2020 posvečeno medicinskim sestram in babicam, so poudarili družbeni pomen žensk in škodljivost podcenjevanja njihovega prispevka v skrbi za zdravje prebivalstva. Ženske so, odkar obstaja človeška družba, skrbele za zdravje družine, za dojenčke in majhne otroke, za bolnike, invalide in ostarele člane družinske in lokalne skupnosti. Angleški strokovnjaki so izračunali, da še danes za 97 odstotkov zdravstvenih težav v družini poskrbijo ženske. Strokovnjaki SZO pa so izračunali, da ženske z neplačanim delom v skrbi za zdravje prebivalstva prispevajo 2,4 odstotka k svetovnemu bruto domačemu proizvodu.
Kako se v lokalni skupnosti pripraviti na morebitne okužbe
Svetovna zdravstvena organizacija je izdala priporočila starejšim, kako naj se pripravijo na pojav bolezni covid-19 v lokalni skupnosti (v vaški ali krajevni skupnosti, občini). Priporočila utegnejo koristiti marsikomu od nas. Starejši v Sloveniji se moramo zavedati, da nizka stopnja okuženosti v naši deželi pomeni resno in dolgotrajno (mesece, leta?) grožnjo našemu zdravju in življenju, zato se moramo dlje in resnejše držati navodil zdravstvenih strokovnjakov in se pripraviti na možnost pojava bolezni v naši najbližji okolici. Življenje si lahko uredimo tako, da bomo zmanjšali možnost okužbe, hude bolezni in smrti na minimum.
Kaj se bomo naučili od pandemije covida-19?
Pandemija bolezni covid-19 vsak dan bolj razgalja stanje zdravstvenih sistemov v evropskih državah, kaže pa tudi rezultate (ne)sodelovanja med zdravstvenimi strokovnjaki in politiki, ki odločajo, in njihov odnos do prebivalstva. Kaj smo se naučili do zdaj?
Kitajska je obvestila razviti svet o nevarni epidemiji že 1. januarja 2020. Strokovna javnost v Evropi se ni odzvala. Opozorila Kitajcev, da gre za smrtno nevarno bolezen, niso zalegla. Tu so zatajile skoraj vse nacionalne epidemiološke službe. Prvega bolnika so dobili v Italiji in Nemčiji že konec januarja iz Kitajske. Natančni Nemci so ga odkrili in primerno izolirali, Italijani so ga spregledali. Množični turizem je epidemijam odprl pot. Evropski epidemiologi so pozabili na počitnice in smučarje.
Kaj lahko naredimo starejši v sedanji epidemiji?
Sedanja pandemija je velika preizkušnja za zdravstvene sisteme vseh držav. Kako učinkovit bo v tej preizkušnji naš javni zdravstveni sistem, na katerega smo bili tako ponosni, a ga je močno načela nenadzorovana (pol)privatizacija? Kako se bodo odzvali naši (pol)zasebni specialisti? Ali bodo pomagali preobremenjenim kolegom v javnem zdravstvu? Na preizkušnji so učinkovitost organizacije slovenskega zdravstva, kakovost in hitrost odzivnosti, medsebojna informiranost nivojev, kakovost izobraževanj zdravstvenih delavcev, sodelovanje med strokovnjaki v zdravstvu in med njimi in drugimi službami, odgovornimi za kakovost življenja prebivalstva.
Kako se ubraniti koronavirusa?
Svetovna zdravstvena organizacija je razglasila koronavirus, ki razsaja na Kitajskem in se že pojavlja tudi v Evropi, za mednarodno grožnjo zdravju ljudi. Za zdaj zdravil za zdravljenje te bolezni še ni, prav tako še ni cepiva. Cepivi proti gripi in pljučnici pri tem virusu nista učinkoviti. Bolezen se razvije 8 do 10 dni po okužbi. Znaki bolezni so vročina, kašelj, težko dihanje. V težjih primerih okužba s tem virusom povzroči pljučnico, težek akutni respiratorni sindrom, odpoved ledvic in tudi smrt.
Ali veste kaj o univerzalnem dostopu do zdravstvenega varstva?
Svetovna zdravstvena organizacija (kratica SZO ali angleško WHO) je za svetovno prebivalstvo ena izmed najpomembnejših agencij Organizacije združenih narodov. Spremlja zdravje prebivalstva v vseh deželah sveta in postavlja mednarodne norme in standarde na področju ohranjanja zdravja in preprečevanja obolevnosti in prezgodnje umrljivosti prebivalstva. Zaposluje vrhunske svetovne strokovnjake na področju zdravja in bolezni, ki redno seznanjajo politike, strokovnjake in splošno javnost s svojimi izsledki in državam svetujejo, kako voditi politiko...
-
Pomlad se je razcvetela v vsem svojem razkošju. Vleče me ven na travnik iskat drobno cvetje, prisluhnit šelestenju brez in pesmi ptic, na vrt med rododendrone vseh barv s popolnimi cvetovi. Zajamem ga v dlan, krvavo rdeč cvet, in mi v njej ostane. Zanj je konec pomladi, jutri bo ležal na tleh z rjavimi robovi.
Saj bo spet pomlad, spet se bo razbohotil rododendron, spet bo moj vrt nebesno moder od neštetih spominčic. Jo bom dočakala? V svojem naslednjem življenju bom cvetica. Vsako zimo bom čakala pomlad, da bom nastavila cvetove vsem, majhnim in velikim, da bom čutila njihovo ljubezen, da me bodo božale njihove ročice in pogledi teh in onih.
