-
Moški, pridružite se oranžnim telovadcem
Članice in člani Društva Šola zdravja tudi v hladnejših mesecih vsako jutro pol ure telovadijo na prostem, družijo se z drugimi na telovadbi in tudi zunaj nje, hodijo skupaj na izlete, obiskujejo koncerte, gledališče, izobražujejo se o zdravi prehrani, o tem, kako pravilno izvesti vaje »1000 gibov«, delajo vaje za moč, imajo tudi projekt »Dihamo z naravo«. V svoje vrste še posebej vabijo moške. Iz društva jim sporočajo, da je druženje z oranžnimi telovadci zelo pestro in veselo, kar še dodatno pripomore k boljšemu telesnemu in duševnemu zdravju.
Večini odraslih primanjkuje vitamina D
Dobro počutjedecember '23Zdravje
Zdravje
Rezultati večletne raziskave Nutri-D, ki jo je izvedel Inštitut za nutricionistiko, kažejo, da med novembrom in aprilom kar 80 odstotkom odraslih prebivalcev primanjkuje vitamina D. Pri približno 40 odstotkih pa so ugotovili celo hudo pomanjkanje.
Po mnenju endokrinologinje Marije Pfeifer je vitamin D potreben za vzdrževanje trdnosti kosti pri odraslih ter za dobro delovanje imunskega sistema, saj pomaga preprečiti vdor virusov ali bakterij v telo. Optimalne količine vitamina D so pomembne tudi za preprečevanje razvoja avtoimunskih bolezni, kot so multipla skleroza, astma, kronična vnetna črevesna bolezen, avtoimunske bolezni ščitnice in revmatoidni artritis.
-
Prosti časdecember '23Zgodovina
Reportaža
Letos mineva 800 let, odkar je sv. Frančišek Asiški v votlini v italijanskem kraju Greccio postavil prve jaslice. Navada se je razširila po vsem svetu in jaslice so sčasoma postale najbolj prepoznan simbol božičnega praznovanja. V muzeju jaslic na Brezjah jih je na ogled več kot petsto z vseh celin.
Uprizarjanje Jezusovega rojstva se je začelo s freskami v srednjem veku, figure se pojavijo šele mnogo kasneje. Na Slovenskem se je postavljanje jaslic razmahnilo s prihodom jezuitov po letu 1604, sprva v cerkvah in mestnih središčih, na podeželje pa se je razširilo v začetku 19. stoletja. »Ločimo orientalske jaslice s podobo Betlehema in alpske, ki so bolj značilne za naše kraje,« pove dr. Andreja Eržen Firšt, direktorica Romarskega urada Brezje, moja vodnica po muzeju, ki je urejen v nekdanjem samostanskem hlevu. Prostori, v katerih so ohranili prave jasli, ustvarjajo posebno vzdušje, ko se sprehajamo med jaslicami iz kar 80 držav sveta. Nekatere so lastniki ali avtorji podarili, druge so narejene po naročilu, mnoge so prinesli misijonarji ali predstavniki tujih držav. »Jaslice so simbol družine, ki je vrednota za vsakega izmed nas, verujočega ali neverujočega. So nekaj lepega, kar govori samo po sebi, in mnogi obiskovalci so po ogledu prav ganjeni.«
-
Doplačevanje za oskrbo v domu starejših
POISKALI SMO ODGOVOR
Bralec Ivan sprašuje, kako je urejeno doplačevanje za stroške bivanja v domu starejših. Ker ima mama premajhno pokojnino, potrebuje pa zahtevnejšo oskrbo, bo za doplačilo seveda poskrbel. Ne zdi pa se mu prav, da se pri določanju doplačila na centru za socialno delo upošteva finančno stanje njegove celotne družine. Z ženo imata namreč šoloobvezne otroke, poleg tega žena pomaga, tudi finančno, še svojim staršem.
Zakon o socialnem varstvu k plačevanju institucionalnih storitev poleg uporabnikov zavezuje tudi druge zavezance, običajno so to zakonec in/ali odrasli otroci, obvezno pa tisti, ki ima preživninsko obveznost in ga k doplačevanju zavezuje izročilna pogodba, pogodba o dosmrtnem preživljanju ali darilna pogodba. Po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je polnoletni otrok dolžan po svojih zmožnostih preživljati starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. Slabi družinski odnosi ali nesoglasja na to nimajo vpliva. Izjemoma otrok ni dolžan preživljati tistega od staršev, ki iz neupravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega, kar pa mora dokazati.
-
Kje stoji ta skulptura iz prepletenih jeklenih žic?
Odgovor pošljite do 16. decembra na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Slikovna uganka«, ali izpolnite obrazec na www.vzajemnost.si.
Med prispelimi odgovori bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel majico Vzajemnosti.
Odgovor iz novembrske številke: Bronasta skulptura olimpionika Leona Štuklja na krogih stoji v Novem mestu pri Kandijskem mostu.
-
Enajstega decembra se spominjamo 150. obletnice rojstva Josipa Plemlja, slovenskega ...
A. matematika B. pisatelja C. skladatelja
Odgovor pošljite do 16. decembra na dopisnici na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Miselni oreh«, ali izpolnite obrazec na www.vzajemnost.si.
Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico Vzajemnosti.
Rešitev iz novembrske številke: Novembra 1583 je, sicer z letnico 1584, v Tübingenu izšla Dalmatinova Biblija. Slovenščina je postala 15. svetovni jezik z natisnjenim prevodom celotnega Svetega pisma.
-
Uroš Ahčan: Skalpel
Plastični in estetski kirurg prof. dr. Ahčan iskreno in ganljivo piše o ljudeh za zidovi bolnišnic, strokovnih dilemah in posegih, ki so se ga v dolgoletni karieri najbolj dotaknili. Predvsem pa o hudo bolnih ali poškodovanih pacientih. Prizna, da je ob njihovih preizkušnjah postal bolj preudaren in boljši človek, a je zaradi njegove predanosti poklicu pogosto trpela družina. Vsebino dopolnjujejo ilustracije Mitje Bokuna in QR kode, ki vodijo do videoposnetkov nekaterih pretresljivih zgodb. (Založba Mladinska knjiga, 34,99 evra)
Ob ustrezni spodbudi marsikaj znajo in zmorejo
Naš pogovor
Zveza Sožitje – zveza društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije si že 60 let prizadeva za dostojno in čim polnejše življenje teh oseb, jim pomaga razvijati socialne veščine ter različne spretnosti, hkrati pa nudi pomoč in podporo njihovim svojcem. Družba bolje sprejema drugačne posameznike kot pred desetletji, poudarja Branka Perne, predsednica zveze in mama 45-letnega Luke, vendar opozarja, da še vedno nimamo storitev, ki bi ljudem s posebnimi potrebami omogočile, da bi ostali v domačem, njim znanem okolju tudi po smrti staršev.
Bolj varno zdravljenje z osebno kartico zdravil
Zdravje
Brezšivna skrb se imenuje brezplačna storitev, ki jo magistri farmacije v lekarnah in bolnišnicah za varnejše zdravljenje z zdravili nudijo ljudem, ki sočasno jemljejo več zdravil. Gre pravzaprav za pogovor, ki lahko odpravi tudi kakšno morda usodno napako.
Izraz brezšivna skrb izhaja iz angleškega seamless care in bolniku omogoča neprekinjeno oskrbo z zdravili pri prehajanju med različnimi ravnmi zdravstvenega varstva. V lekarni se predhodno naroči na pogovor, nato pa skupaj s farmacevtom pregledata seznam zdravil, ki jih je dobil od osebnega zdravnika in različnih specialistov. Tako farmacevt ugotovi, ali bolnik pozna vsa svoja zdravila, ali so ustrezna za njegove bolezni, jih jemlje pravilno in v predpisanih odmerkih oziroma ali vsa zdravila dejansko potrebuje. Poizve tudi, ali uporablja medicinske pripomočke in ali jemlje dodatna prehranska dopolnila ali zdravila, ki jih je mogoče dobiti brez recepta, saj lahko zaradi morebitnega součinkovanja pride do težav.
