-
Nova pokojninska zakonodaja je zbudila veliko pozornost javnosti predvsem v delu, ki ureja obvezno pokojninsko zavarovanje. Novosti pa so predvidene tudi pri dodatnem zavarovanju, ki pa je prostovoljno. To zavarovanje doslej ni zaživelo tako, kot je bilo predvideno. O razlogih, dejanskem stanju in predvidenih spremembah zakona sta spregovorila predsednik uprave Pokojninske družbe A mag. Peter Filipič in član uprave Skupna pokojninska družba Peter Krassnig. Kaj prinaša predlog novega zakona o PIZ?
Verjetno ni bralca, ki še ne bi slišal za napovedane spremembe pokojninske zakonodaje. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je namreč konec marca posredovalo v javno razpravo predlog novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Z njim udejanja minulo jesen predstavljeno modernizacija obveznega in dodatnega prostovoljnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Modernizacija je po ocenah strokovnjakov nujna, da bi lahko zagotovili finančno vzdržnosti tega sistema po letu 2020. Prilagoditve pa so potrebne že prej, in to kljub dosedanjim ugodnim učinkom prenove sistema, začete v letu 2000, ki pa še ni dokončana. Brez dodatnih sprememb naj bi po napovedih uresničevanje pokojninskega sistema zašlo v velike težave!
Podpora najprimernejšemu preoblikovanju KAD
Svet pokojninskega zavoda je na zadnji seji v začetku aprila razpravljal o predlogu zakona o preoblikovanju Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja (KAD). ZPIZ je pokazal velik interes za načrtovano preoblikovanje, saj skladno z zakonom tudi KAD financira obvezno pokojninsko zavarovanje. Kapitalski sklad PIZ je bil ustanovljen leta 1992, da bi zagotavljal dodatna sredstva za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Sprva je bil njegov »lastnik« ZPIZ. Upravljal ga je upravni odbor, strokovno pa vodil poseben sektor skladov znotraj strokovne službe. S spremembo pokojninske zakonodaje leta 1996 pa je postal samostojna pravna oseba - delniška družba (KAD PIZ), a z enakim poslovnim namenom. Njegov edini ustanovitelj in delničar je postala Republika Slovenija. Svoje poslanstvo je KAD v dosedanjem obdobju deloma že izpolnil, saj je ZPIZ (upoštevaje prispevek, ki naj bi mu ga zagotovil v letu 2010), doslej prejel od sklada že blizu 500 milijonov evrov.
Življenjski minimum je 560 evrov!
Kakih 30 tisoč demonstrantov iz vse Slovenije, predstavnikov obubožanih delavcev, študentov in upokojencev je zahtevalo od vlade zvišanje najnižjih plač na 600 evrov, saj najnižje plače dosegajo le 450 evrov, medtem ko so vladne službe izračunale, da je življenjski minimum 560 evrov!
Med govorniki na zborovanju je bila tudi predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije dr. Mateja Kožuh Novak, ki je dejala: »Danes imamo Slovenijo ekstremov. Ali je res tako težko razumeti stiske staršev, ki morajo živeti od štipendij svojih otrok? Ali je res tako težko dojeti muke otrok, ki se tresejo za življenje ostarele mame, ker je edini dohodek družine njena pokojnina? In ali je res tako težko dojeti ponižanja tistih med nami, ki so pošteno delali štirideset let in vplačevali pokojnino, danes pa so odvisni od prispevkov svojih otrok, da ne bi umrli podhranjeni, podhlajeni, zanemarjeni in osamljeni? Ali veste, da tako živi tretjina naroda?
»Reforma pokojninskega sistema se ne bo zgodila čez noč«
Generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež je zadovoljen, da je kljub gospodarski krizi lani zavod dobro posloval, čeprav so se v drugem polletju prihodki od prispevkov nekoliko zmanjšali. Vendar izplačevanje pokojnin in drugih dajatev tudi v prihodnje ne bo ogroženo, saj mora država skladno z zakonom manjkajoči denar zagotoviti iz proračuna.
-
Na pokojninska vprašanja odgovarja: Milena Paulini
Opravljanje samostojne dejavnosti po upokojitvi
Bralka piše, da se je leta 2001, ko je dopolnila starost 53 let in 33 let in 6 mesecev pokojninske dobe, predčasno upokojila. Zdaj ima možnost, da se zaposli, zaposlitev pa še ni časovno določena, zato bi morala registrirati samostojno dejavnost. Zanima jo, ali to sme spričo statusa upokojenke in da je stara že 62 let.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa, da uživalec pokojnine, ki na območju Republike Slovenije ali v tujini vnovič sklene delovno razmerje, je izvoljen ali imenovan za nosilca javne ali druge funkcije, za katero prejema plačo ali nadomestilo plače za opravljanje te funkcije, ali začne opravljati dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, pridobi lastnost zavarovanca in se mu v tem času ne izplačuje pokojnina. Zakon tudi določa pogoje, pod katerimi zavarovanje ni obvezno.
Vaš svetovalec mag. Janez Tekavc
Lastništvo stavbe
Krajani so s samoprispevkom in svojim delom pred leti zgradili stavbo, ki je bila namenjena delu več društev. Kasneje pa je bilo v zemljiško knjigo vpisano kot lastnik stavbe le gasilsko društvo, druga društva pa ne. Sčasoma je gasilsko društvo začelo prevzemati vse več prostora v stavbi, tako da ga ni več dovolj za druga društva in interesne dejavnosti. Bralca zanima, kaj lahko naredijo, saj se mu ne zdi prav, da stavbo, ki so jo krajani gradili skupaj, zdaj praktično zaseda le gasilsko društvo, ki drugim društvom določa zelo omejevalne pogoje uporabe prostorov, pri čemer se sklicuje celo na lastništvo.
Vaš svetovalec mag. Janez Tekavc
Denacionalizirano premoženje
Bralka je v imenu pokojnih staršev ter bratov in sestra več let vodila postopek denacionalizacije. Pred kakim letom so bili končani vsi postopki, zdaj pa ji bratje in sestre nočejo povrniti stroškov in ji dati nagrade za zastopanje. Bralka je pričakovala, da bo dobila večji delež denacionaliziranega premoženja, saj brez njene prizadevnosti zahtevek verjetno ne bi bil niti vložen.
Bralka je bila sicer pooblaščenka bratov in sestra, v resnici pa je bila skrbnica premoženja, ki je bilo predmet denacionalizacije. S pooblastitvijo je prevzela obveznost, da bo za vse skupaj opravila določena dejanja, se pravi, da jih bo zastopala v postopku. Z imenovanjem za skrbnico za posebne primere pa je v resnici dobila pooblastilo, da lahko vodi postopke v imenu pokojnih staršev.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
Izpolnitev pogojev za starostno pokojnino
Bralka D. A. iz Koprivnice je stara 53 let in ima 33 let pokojninske dobe. Zanima jo, kdaj bo izpolnila pogoje za starostno pokojnino. Želi, da bi pri izračunu datuma upokojitve upoštevali, da je zdaj kmetijska zavarovanka, pa tudi znižanje starosti zaradi vzgoje in nege dveh otrok.
Po zdaj veljavnem zakonu zavarovanka pridobi pravico do starostne pokojnine, ko dopolni starost 58 let in 38 let pokojninske dobe. Ti pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine niso bili v celoti uveljavljeni in bodo začeli veljati šele po končanem prehodnem obdobju. Pogoj starosti se namreč vsako leto povečuje za 4 mesece, od leta 2002 dalje pa se povečuje tudi pogoj pokojninske dobe za 3 mesece na leto. Letos zavarovanka potrebuje za pridobitev pravice do starostne pokojnine starost 56 let in 8 mesecev, imeti pa mora tudi 37 let in 3 mesece pokojninske dobe. Zakon sicer zavarovanki omogoča, da izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine tudi z znižanjem starostne meje zaradi vzgoje in nege otrok, zavoljo zaposlitve pred 18. letom starosti in zaradi zavarovalne dobe s povečanjem.
Kolikšne so pokojnine (in zakaj)?
Vprašanje, kolikšne so pokojnine, je bilo in je čedalje bolj aktualno. V zaostrenih gospodarskih in finančnih razmerah pa se še pogosteje zastavlja. Zlasti zdaj tudi zaradi napovedane modernizacije sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Posodobitev bo, če sodimo po objavljenih izhodiščih, pomembno vplivala na višino pokojnin, ki jih dobivajo zdajšnji upravičenci.
Nedvomno bodo učinki zaznavni tudi pri prihodnjih pokojninah, ki bodo, kot je mogoče razbrati iz gradiva o modernizaciji in iz nekaterih skopih informacij o dosedanjem delu pri pripravi nove zakonodaje. Zelo verjetno bodo tudi dosegljive pod drugačnimi pogoji in odmerjene z upoštevanjem novih, precej strožjih pravil.
