Dolgoletni generalni direktor ZPIZ Slovenije Janez Prijatelj tudi po upokojitvi spremlja zaplete pri sprejemanju zdajšnje pokojninske reforme, za katero meni, da se preveč odmika čas njene uveljavitve. Sicer pa odkrito priznava, da je komaj čakal, da se bo po zahtevni aktivni dobi lahko bolj posvetil otrokom, zdravju in hišici sredi dolenjskih vinogradov. Nekaj manj kot 35 let ste bili zaposleni na slovenskem pokojninskem zavodu; od tega ste ga slabih 27 let tudi vodili in bili generalni direktor.

Bralec je imel sestro, ki je 22 let živela s precej starejšim moškim. Bralec meni, da ta moški ni finančno skrbel za sestro, pač pa je z njo živel, ker ni imel nobenih izdatkov za skupno življenje. Sestra in njen partner nista nikoli imela prijavljenega prebivališča na istem naslovu niti nista bila čustveno povezana. Sestra tudi ni imela otrok. Zdaj, ko je sestra umrla, bi radi po njej dedovali njeni bratje in sestre, pa tudi partner

Partner bo dedoval po sestri našega bralca, če se bo med postopkom izkazalo, da sta živela v zunajzakonski skupnosti. Zunajzakonska skupnost je dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, vendar ni bilo razlogov, zaradi katerih zakonska zveza med njima ne bi bila veljavna ali je ne bi mogla skleniti.

Na prvi seji v letošnjem letu je svet pokojninskega zavoda sprejel nekaj bolj ali manj »operativnih« sklepov, ki jih vsako leto mora sprejeti, saj tako velevajo zakoni in v njih predpisani statistični podatki. Gre za sklep o zgornjih mejah za izplačilo dela vdovske pokojnine, sklep o dohodkovnem cenzusu za varstveni dodatek in sklep o valorizaciji vrednosti premoženja pri priznavanju pravice do varstvenega dodatka.

Del vdovske pokojnine

Vdovi ali vdovcu se lahko poleg njegove pokojnine izplačuje tudi 15 odstotkov vdovske pokojnine, ki pa ne sme presegati 15 odstotkov povprečne pokojnine v državi v minulem letu. Druga omejitev višine pa zadeva skupno izplačilo lastne pokojnine in dela vdovske pokojnine, saj ne sme presegati najvišjega zneska starostne pokojnine moškega za 40 let pokojninske dobe. Obe zakonski omejitvi lahko znižata del izplačane vdovske pokojnine ali celo onemogočata njegovo izplačilo, če je lastna pokojnina enaka ali višja od najvišje starostne pokojnine za moškega za 40 let pokojninske dobe. Od 1. januarja letos je to 1.724,41 evra. Se pravi, da vdova ali vdovec, ki prejema svojo pokojnino v takem ali višjem znesku, ne more dobiti po pokojnem partnerju še dela vdovske pokojnine.

Generalni direktor Zavoda za pokojninsko invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež meni, da reforma pokojninskega sistema, ki naj bi začela veljati 1. julija, resda postopoma zaostruje pogoje upokojevanja, vendar hkrati vsebuje inštrumente, ki zagotavljajo, da nove pokojnine ne bodo še naprej padale.

V lanskem letu so potekale priprave na reformo pokojninskega sistema. Kako je to vplivalo na delo zavoda?

Priprave na reformo so bistveno povečale obseg dela zavoda. Imeli smo bistveno več strank, ki so želele dobiti konkretne informacije o posledicah predvidenih sprememb zakona. Pri tem v določeni meri tudi niso bile zadovoljne s pojasnili, ki so jih dajali strokovni delavci, saj ti še niso bili seznanjeni z vsebino zakona, ker še ni bil sprejet. Tako smo stranke lahko informirali le o pogojih po zdaj veljavnem zakonu. Ko pa je ministrstvo za delo vsem slovenskim gospodinjstvom poslalo brošuro o novem zakonu, je zavod odprl posebno telefonsko linijo, na kateri smo dajali okvirna pojasnila o predlaganih zakonskih novostih in njihovih posledicah za upokojevanje. Sprva je bilo zelo veliko vprašanj, nato pa so se skrčila na štirideset klicev na dan. Strokovnjaki zavoda pa smo tudi sodelovali pri pripravi zakona, pri čemer smo skušali vplivati predvsem na to, da bi bile določbe zakona oblikovane tako, da bi jih bilo mogoče izvajati.

Hrup in smrad iz hleva

Bralka je pred časom kupila hišo, kjer je v bližini hlev. Zdaj ocenjuje, da živali v hlevu ter kmetijski stroji povzročajo pretiran hrup, hkrati pa se širi tudi smrad v okolje. Zanima jo, kaj lahko stori, da bo sosed zaprl hlev.

Če bralka pred nakupom hiše ni opazila, da je v bližini hlev, se je bržčas znašla v dokaj neprijetnem položaju. Na občini lahko preveri, ali je po prostorskih aktih na tem območju dovoljena gradnja hlevov, pri tem pa mora biti pozorna na prostorske akte, ki so veljali ob začetku gradnje hleva. Če je bil hlev zgrajen po letu 1967, mora imeti gradbeno dovoljenje, če pa je starejši, gradbenega dovoljenja ne potrebuje.

Kot zdaj kaže, novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je državni zbor sprejel v prvi polovici decembra, s 1. januarjem 2011 še ne bo mogel stopiti v veljavo. To pa ne pomeni, da z januarjem ni prišlo do nekaterih sprememb v pogojih za pridobitev pravic iz obveznega zavarovanja! Zahteva jih še veljavni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), sprejet konec leta 1999, s katerim še naprej postopno uresničujemo takrat sprejeto reformo obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Na decembrski seji je svet pokojninskega zavoda med drugim sprejel finančni načrt in program zavoda za leti 2011 in 2012.

Finančni načrt zavoda za leto 2011 je bil sprejet že konec leta 2009, zaradi novih makroekonomskih izhodišč javnofinančnih gibanj, ki izhajajo iz jesenske napovedi Umarja za leti 2011 in 2012, pa ga je bilo treba spremeniti. Nova makro-ekonomska izhodišča je bilo treba upoštevati tudi pri finančnem načrtu za leto 2012. Pri pripravi teh aktov je bilo treba upoštevati tudi oceno izpolnitve finančnega načrta za leto 2010, ki temelji na drugačnih podatkih o rasti uživalcev denarnih prejemkov iz pokojninske blagajne. Pri pripravi finančnih načrtov pa je bilo treba upoštevati tudi nove zakonodajne rešitve, in sicer zakona o socialno-varstvenih prejemkih, ki bo začel veljati 1. junija 2011, in zakona o izjemnih ukrepih zaradi gospodarske krize, ki zadeva uskladitev denarnih dajatev.