-
Kot zahteva sistemski zakon (ZPIZ-1), mora zavod februarja opraviti prvo uskladitev pokojnin v letu. Izvedba pa že drugo leto zapored ne temelji le na ZPIZ-1, temveč na tudi na interventnem zakonu, ki znižuje odstotek uskladitve. Tako se bo večina pokojnin zvišala le za 0,4 odstotke, manjši del (za upokojene po 1. 1. 2010 in nekatere od prej) pa za 1 odstotek. Novi, višji zneski veljajo od 1. januarja. Po ZIU se morajo pri izplačilu pokojnin za februar 2011 pokojnine in drugi prejemki na podlagi pravic, določenih v ZPIZ-1, ter osnove, ki se...
Kot vsi odhajam v pokoj z mešani občutki
Dolgoletni generalni direktor ZPIZ Slovenije Janez Prijatelj tudi po upokojitvi spremlja zaplete pri sprejemanju zdajšnje pokojninske reforme, za katero meni, da se preveč odmika čas njene uveljavitve. Sicer pa odkrito priznava, da je komaj čakal, da se bo po zahtevni aktivni dobi lahko bolj posvetil otrokom, zdravju in hišici sredi dolenjskih vinogradov. Nekaj manj kot 35 let ste bili zaposleni na slovenskem pokojninskem zavodu; od tega ste ga slabih 27 let tudi vodili in bili generalni direktor.
Kasneje ugotovljena pokojninska doba
Bralec A. M. iz okolice Maribora piše, da mu je bila pokojnina odmerjena v višini 83 odstotkov pokojninske osnove. V skupno pokojninsko dobo mu namreč ni bila všteta zaposlitev v trajanju 9 mesecev pri obrtniku, ki pa je že umrl. Zanima ga, ali lahko to zaposlitev uveljavlja tudi s pričami in ali mu bo starostna pokojnina odmerjena v višjem znesku, če bo odločitev pozitivna.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju med drugim določa, da pokojninska doba, določena kot pogoj za pridobitev pravice iz obveznega zavarovanja, obsega tudi čas, dopolnjen do uveljavitve tega zakona, ki se državljanu Republike Slovenije všteva v zavarovalno dobo po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona. Bralec torej lahko uveljavlja pokojninsko dobo tudi s pričami, če nima na voljo delnih listinskih dokazov. Postopek za ugotovitev zaposlitve se začne na pisno zahtevo zavarovanca, v kateri poleg podatkov o sporni zaposlitvi...
-
Bralec je imel sestro, ki je 22 let živela s precej starejšim moškim. Bralec meni, da ta moški ni finančno skrbel za sestro, pač pa je z njo živel, ker ni imel nobenih izdatkov za skupno življenje. Sestra in njen partner nista nikoli imela prijavljenega prebivališča na istem naslovu niti nista bila čustveno povezana. Sestra tudi ni imela otrok. Zdaj, ko je sestra umrla, bi radi po njej dedovali njeni bratje in sestre, pa tudi partner
Partner bo dedoval po sestri našega bralca, če se bo med postopkom izkazalo, da sta živela v zunajzakonski skupnosti. Zunajzakonska skupnost je dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, vendar ni bilo razlogov, zaradi katerih zakonska zveza med njima ne bi bila veljavna ali je ne bi mogla skleniti.
Višina dela vdovske pokojnine in pogoji za varstveni dodatek
Na prvi seji v letošnjem letu je svet pokojninskega zavoda sprejel nekaj bolj ali manj »operativnih« sklepov, ki jih vsako leto mora sprejeti, saj tako velevajo zakoni in v njih predpisani statistični podatki. Gre za sklep o zgornjih mejah za izplačilo dela vdovske pokojnine, sklep o dohodkovnem cenzusu za varstveni dodatek in sklep o valorizaciji vrednosti premoženja pri priznavanju pravice do varstvenega dodatka.
Del vdovske pokojnine
Vdovi ali vdovcu se lahko poleg njegove pokojnine izplačuje tudi 15 odstotkov vdovske pokojnine, ki pa ne sme presegati 15 odstotkov povprečne pokojnine v državi v minulem letu. Druga omejitev višine pa zadeva skupno izplačilo lastne pokojnine in dela vdovske pokojnine, saj ne sme presegati najvišjega zneska starostne pokojnine moškega za 40 let pokojninske dobe. Obe zakonski omejitvi lahko znižata del izplačane vdovske pokojnine ali celo onemogočata njegovo izplačilo, če je lastna pokojnina enaka ali višja od najvišje starostne pokojnine za moškega za 40 let pokojninske dobe. Od 1. januarja letos je to 1.724,41 evra. Se pravi, da vdova ali vdovec, ki prejema svojo pokojnino v takem ali višjem znesku, ne more dobiti po pokojnem partnerju še dela vdovske pokojnine.
Novi zakon ni idealen, vseeno pa prinaša tudi precej ugodnosti
Generalni direktor Zavoda za pokojninsko invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež meni, da reforma pokojninskega sistema, ki naj bi začela veljati 1. julija, resda postopoma zaostruje pogoje upokojevanja, vendar hkrati vsebuje inštrumente, ki zagotavljajo, da nove pokojnine ne bodo še naprej padale.
V lanskem letu so potekale priprave na reformo pokojninskega sistema. Kako je to vplivalo na delo zavoda?
Priprave na reformo so bistveno povečale obseg dela zavoda. Imeli smo bistveno več strank, ki so želele dobiti konkretne informacije o posledicah predvidenih sprememb zakona. Pri tem v določeni meri tudi niso bile zadovoljne s pojasnili, ki so jih dajali strokovni delavci, saj ti še niso bili seznanjeni z vsebino zakona, ker še ni bil sprejet. Tako smo stranke lahko informirali le o pogojih po zdaj veljavnem zakonu. Ko pa je ministrstvo za delo vsem slovenskim gospodinjstvom poslalo brošuro o novem zakonu, je zavod odprl posebno telefonsko linijo, na kateri smo dajali okvirna pojasnila o predlaganih zakonskih novostih in njihovih posledicah za upokojevanje. Sprva je bilo zelo veliko vprašanj, nato pa so se skrčila na štirideset klicev na dan. Strokovnjaki zavoda pa smo tudi sodelovali pri pripravi zakona, pri čemer smo skušali vplivati predvsem na to, da bi bile določbe zakona oblikovane tako, da bi jih bilo mogoče izvajati.
Vaš svetovalec mag. Janez Tekavc januar 2011
Hrup in smrad iz hleva
Bralka je pred časom kupila hišo, kjer je v bližini hlev. Zdaj ocenjuje, da živali v hlevu ter kmetijski stroji povzročajo pretiran hrup, hkrati pa se širi tudi smrad v okolje. Zanima jo, kaj lahko stori, da bo sosed zaprl hlev.
Če bralka pred nakupom hiše ni opazila, da je v bližini hlev, se je bržčas znašla v dokaj neprijetnem položaju. Na občini lahko preveri, ali je po prostorskih aktih na tem območju dovoljena gradnja hlevov, pri tem pa mora biti pozorna na prostorske akte, ki so veljali ob začetku gradnje hleva. Če je bil hlev zgrajen po letu 1967, mora imeti gradbeno dovoljenje, če pa je starejši, gradbenega dovoljenja ne potrebuje.
-
Izplačilo akontacije pokojnine
Bralka A. K. iz Ljubljane piše, da ji je bila leta 1989 v Črni Gori priznana pravice do starostne pokojnine. V Slovenijo se je preselila leta 1990 in naslednje leto uveljavila pravico do izplačila akontacije na starostno pokojnino. Kasneje pa ji je bila v Črni Gori priznana še pokojninska doba v trajanju 2 let in 3 mesecev, zato jo zanima, ali se ji zato lahko zviša starostna pokojnina, ki jo prejema v Sloveniji.
Po osamosvojitvi Republike Slovenije je bil sprejet odlok o izplačevanju akontacij pokojnin, ki so jih osebe s stalnim prebivališčem v RS uveljavile v drugih republikah SFRJ. Odlok določa, da Republika Slovenija s 1. novembrom 1991 začasno prevzame izplačevanje akontacij pokojnin in drugih dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so jih dolžne izplačevati skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja v republikah Bosni in Hercegovini, Črni Gori, Hrvaški, Makedoniji ali Srbiji vsem tistim upravičencem, ki so 1. novembra 1991 imeli stalno prebivališče na ozemlju Slovenije. Ker ima Slovenija z večino teh držav že sklenjene sporazume o socialni varnosti, razen s Črno Goro, je ZPIZ Slovenije z dnem veljavnosti sporazuma že prenehal izplačevati akontacije pokojnin.
-
Kaj bo z novim pokojninskim zakonom (ZPIZ-2), še ni jasno, čeprav ga je državni zbor že sprejel. Vendar pa je o njem razpravljal tudi državni svet in sprejel odložilni veto. In če ga bodo nato poslanci vendarle vnovič sprejeli, je že napovedan referendum o njem; predlagala ga je Zveza svobodnih sindikatov in v ta namen že zbrala zadostno število podpisov.
Razprava o pokojninski reformi je trajala več kot eno leto. Kdor je prisluhnil argumentom, da je nujno potrebna, ob zadnjih dogodkih ne more ostati »hladnokrven«. Kot je znano, so svoja stališča do te reforme izrekli tudi upokojenci. Zanimivo je, da so se v javni razpravi praviloma poenotili o tem, da je reforma potrebna in nujna. Z njo namreč želimo doseči dva glavna cilja, to je zagotoviti dostojne pokojnine za vse upokojene generacije (zdajšnjo in prihodnje) ter dolgoročno stabilnost pokojninske blagajne. Kako ta dva cilja doseči, pa pogledi niso bili povsem enotni.
-
Kot zdaj kaže, novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je državni zbor sprejel v prvi polovici decembra, s 1. januarjem 2011 še ne bo mogel stopiti v veljavo. To pa ne pomeni, da z januarjem ni prišlo do nekaterih sprememb v pogojih za pridobitev pravic iz obveznega zavarovanja! Zahteva jih še veljavni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), sprejet konec leta 1999, s katerim še naprej postopno uresničujemo takrat sprejeto reformo obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
