-
Pomanjkljivi evropski sistemi dolgotrajne oskrbe
Visoka smrtnost zaradi koronavirusne bolezni v domovih za starejše osebe se pojavlja v večini evropskih držav, le da so deleži umrlih tam nižji kot v Sloveniji. Zdus in druge organizacije si krčevito prizadevajo, da bi prišli do zakonske ureditve dolgotrajne oskrbe in s tem kakovostne obravnave in dostopnosti ustrezne oskrbe za vse, ki jo potrebujejo. Koronakriza je razgalila bedo delovanja teh sistemov tudi tam, kjer smo verjeli, da so stvari dobro urejene.
Lani pobranih precej več prispevkov
Finančna uprava (Furs) je lani v primerjavi z letom 2018 pobrala za 7,2 odstotka več prispevkov za pokojninsko blagajno, kar je svet Zpiza ocenil kot zelo dobro in se zavzel za še večjo učinkovitost sistema pobiranja davkov.
Poročilo Fursa so med drugim obravnavali na junijski seji sveta Zpiza, ki je bila zelo pestra tako po svoji vsebini kot tudi po sami kritičnosti. Svet zavoda je pozitivno ocenil poročilo in izrazil pohvalo za dosežene rezultate. Furs je namreč organ, ki v skladu z veljavno zakonodajo opravlja nadzor nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izpolnjevanja vseh davčnih obveznosti tudi obveznih prispevkov za pokojninsko blagajno, zato svet posveča posebno pozornost njihovemu vsakoletnemu poročilu.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
KAKO BITI SPROŠČEN
Naročnica je prišla na svetovanje zaradi notranje stiske. Je poročena, ima dva odrasla otroka in štiri vnukinje. Rada poskrbi za vse, jim skuha, jih razvaja, a ko najde kakšen trenutek zase ali zvečer pred spanjem, nastopijo strahovi. Ves čas razmišlja o problemih, o tem, kaj še mora narediti, ali se bo vse izšlo, kot se mora, in kaj bo, če ne bo šlo po njenih načrtih. Zaradi hude notranje napetosti je tudi fizično zbolela. Rada bi se naučila biti sproščena in uživati v majhnih stvareh brez neprestanih skrbi.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
SAMOIZOLACIJA
Bralkinemu možu je zdravnica zaradi suma, da je zbolel za boleznijo covid-19, odredila izolacijo. Zanima jo, kaj to pravzaprav pomeni. Ali mora biti mož popolnoma sam v stanovanju? Koliko časa taka izolacija traja? Ali se mora javljati svoji zdravnici? Katere ukrepe mora pri tem upoštevati?
Izolacija je ukrep, ki ga osebni zdravnik odredi bodisi osebi, ki je zbolela za covidom-19, bodisi osebi, ki ima akutno okužbo dihal, a še nima potrjene okužbe s to boleznijo.
Izolacija se odredi za najmanj 14 dni, lahko pa tudi za več, če je potek bolezni težji ali daljši. Če bolnik bolezen preživlja v blagi obliki (ko ne potrebuje hospitalizacije), se zaključi v 14 dneh od začetka simptomov oziroma pri bolniku z vročino v 14 dneh, odkar nima več vročine.
Solidarnostni dodatek tudi za nekatere prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja
Državni zbor Republike Slovenije je 28. aprila 2020 sprejel novelo Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki povečuje krog upravičencev do enkratnega solidarnostnega dodatka. Do le-tega so upravičeni tudi prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, če vlogo podajo najkasneje do 30. junija 2020. Izplačevalec tega dodatka bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
POGOJI ZA PRIDOBITEV VDOVSKE POKOJNINE ZA VDOVO
Bralka navaja, da sta po smrti moža aprila 2013 uživali družinsko pokojnino hčerki. Ker je oktobra 2017 ostala brez zaposlitve, je tudi ona uveljavila vdovsko pokojnino in jo zdaj uživa skupaj s hčerko, ki se šola, druga pa se je že zaposlila. Zanima jo, kdaj bo znova pridobila vdovsko pokojnino, če je rojena 15. junija 1966, saj bo hčerka jeseni zaključila šolanje in jo bo verjetno izgubila.
Vdovsko pokojnino lahko uveljavi vdova umrlega zavarovanca oziroma uživalca pravic, če je do njegove smrti dopolnila starost 58 let ali je bila do njegove smrti popolnoma nezmožna za delo ali je to postala v enem letu po njegovi smrti. Prav tako lahko uveljavi vdovsko pokojnino tudi, če ji je po njegovi smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po očetu, vdova pa ima do njih dolžnost preživljanja. Če vdova do smrti zavarovanca ali uživalca pravic še ni dopolnila 58 let starosti, dopolnila pa je 53 let starosti, torej nastopila čakalno dobo, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni starost 58 let. Enaki pogoji starosti za pridobitev pravice do vdovske pokojnine veljajo tudi, če je vdovi ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
NE ODLAŠAJTE S PREGLEDOM
Starejša bralka piše, da zaradi varnostnih ukrepov in strahu pred okužbo najraje ne bi šla na pregled k specialistu. Napotnico za nevrologa je dobila zaradi vrtoglavice, slabosti in motenj ravnotežja. V zadnjem mesecu je imela takšen napad samo enkrat za nekaj ur. Zdravi se zaradi višjega krvnega tlaka, a se počuti negotovo za hojo zunaj doma.
Vem, da je takšnih dilem v današnjem času veliko. Ampak še vedno so tu druge bolezni in so lahko celo nevarnejše za zdravje kot covid-19. Zato moramo biti pozorni ob pojavu novih ali poslabšanju starih znakov bolezni. Osebni zdravniki so tisti, ki ocenijo, ali bolnik potrebuje pregled pri specialistih in kako je ta nujen. Zato jim moramo zaupati. Dopuščam možnost, da so (pre)nekatere napotitve k specialistom nepotrebne. Kako si drugače razlagati dejstvo, da veliko ljudi brez opravičila in kljub dolgim čakalnim dobam v zdravstvu enostavno ne pride na pregled. To se dogaja ves čas, tudi pred koronavirusom. Le-ta ne sme biti vzrok, da potrebnih pregledov ne opravimo. Tudi v bralkinem primeru menim, da mora na pregled. Težave, ki jih ima, so lahko tudi napoved možganske kapi.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
DEDOVANJE VNUKA
Bralki je pred leti umrl mož, nekaj časa nazaj mlajši sin, zdaj pa še starejši sin. Razen vnuka in polbrata nima drugih svojcev. Skrbi jo, kaj bi se zgodilo, če bi tudi vnuk umrl. Ali bi po njej dedoval njen brat?
Dedovanje lahko poteka na dva načina. Prvi način je, da zapustnik napiše oporoko in v njej določi, kdo naj kaj deduje. Če je tisti, ki je napisan v oporoki živ na dan zapustnikove smrti, če ni dedno nevreden in če se dediščini ne odpove, potem deduje. Oporočni dedič je lahko kdorkoli, ne le sorodniki.
Določitev dokončne višine letošnjih pokojnin še ni mogoča
Višine pripadajočih pokojnin, uveljavljenih v posameznem koledarskem letu, ni mogoče določiti, dokler niso objavljeni vsi podatki, predpisani z zakonom, ki jih je treba upoštevati pri njihovi odmeri. Ti veljajo le za vse pokojnine, uveljavljene v tem letu. Gre za valorizacijske količnike za preračun plač in zavarovalnih osnov iz določenih obdobij, v katerih je bila oseba vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki omogočajo izračun pokojninskih osnov za odmero pokojnin, znesek najnižje in najvišje pokojninske osnove, znesek najnižje pokojnine ter tudi znesek zajamčene starostne in invalidske pokojnine za upravičence, če so dopolnili 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Za pridobitev pravice do izplačila dela vdovske pokojnine pa najvišji možni znesek tega izplačila in zgornjo mejo za skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
SPREMEMBE PRI DENARNEM NADOMESTILU
Bralec pravi, da bo kar nekaj zaposlenih v podjetju, ki ga je koronavirus zelo prizadel, najbrž dobilo odpoved zaradi pomanjkanja dela, saj menda delodajalec ne izpolnjuje pogojev, da bi uveljavljal državne subvencije. Zanima ga, ali je res, da so se pogoji za denarno nadomestilo na zavodu za zaposlovanje letos zaostrili.
Pogoje in kriterije za uveljavitev denarnega nadomestila določa Zakon o urejanju trga dela. Zakon je bil konec lanskega leta res spremenjen, toda nekatere spremembe so začele veljati s trimesečnim zamikom, in sicer 27. marca 2020, nekatere pa šele bodo. Med spremembami so tudi te, po katerih povprašuje bralec.
