ASPIRIN

Šestinsedemdesetletna bralka želi mnenje glede preventivnega jemanja Aspirina. V družini sta oče in mama v visoki starosti umrla za posledicami možganske kapi. Nima klasičnih dejavnikov tveganja za srčno-žilna obolenja. Ne jemlje nobenih zdravil, je telesno aktivna, ima normalno težo. Veliko njenih prijateljic pa ga zaradi preprečevanja ateroskleroze jemlje vsak dan. 

Aspirin (acetil salicilna kislina) je eno izmed najbolj uporabnih zdravil: učinkovito, poceni, glede na množičnost jemanja niti nima toliko pomembnih neželenih učinkov. V študijah so dokazovali njegov ugodni učinek na zmanjšanje pojavnosti srčnega infarkta, ne pa na večje preživetje. V višji starosti se poveča tveganje za krvavitve iz prebavnega trakta ali še bolj usodne krvavitve v možgane. Pri tehtanju koristi in škode je prevladalo priporočilo, da Aspirin ni zdravilo, ki bi bilo koristno za zmanjšanje srčno-žilnih dogodkov pri ljudeh z majhnim tveganjem zanje. Veseli ste lahko, da ste v tej skupini srečnežev, zato aspirina ne potrebujete.

ODPUŠČANJE DELAVCEV

Bralec ima manjše podjetje, ki ga je pandemija koronavirusa zelo prizadela. Ukvarja se z avtobusnimi prevozi. Pred meseci je dva delavca poslal na čakanje na delo, dvema pa odredil delo s skrajšanim delovnim časom. Ker se razmere ne izboljšujejo, bo prisiljen nekaj ljudi odpustiti. Zanima ga, kako na možnost odpovedi iz poslovnih razlogov vpliva dejstvo, da uveljavlja finančne ugodnosti iz interventne zakonodaje.

Namen zakonodajalca je bil ob uzakonitvi teh dveh ukrepov jasen, in sicer ohranitev zaposlitve in s tem povezana ustrezna finančna pomoč delodajalcem, ki so v poslovnih težavah. Prav tako je bila dokaj nedvoumna tudi začasna prepoved odpuščanja zaposlenih, če država daje finančno pomoč za ohranitev zaposlitve. Seveda pa je realnost taka, da kljub finančni pomoči države ni mogoče ohraniti vseh zaposlitev.

PRESTAVLJANJE TERMINA ZA ZDRAVSTVENI PREGLED

Bralka je bila naročena na specialistični pregled (ni šlo za nujno storitev), za katerega je bila že tako precej dolga čakalna doba. Pred kratkim pa so jo obvestili, da zaradi objektivnih razlogov pregled v začetku avgusta ni mogoč, in termin prestavili na oktober. Razume, da je zdravstvo v teh časih še posebej obremenjeno, ampak jo vseeno zanima, ali lahko v nedogled prestavljajo termine.

Najdaljše čakalne dobe so pri nas predpisane v Pravilniku o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah, pri čemer se upoštevajo kriteriji stopnje nujnosti (nujno, zelo hitro, hitro in redno). Upoštevajoč te kriterije, najdaljše dopustne čakalne dobe trajajo od 24 ur od predložitve napotne listine za stopnjo nujnosti nujno pa do 6 mesecev od predložitve napotne listine za stopnjo nujnosti redno.

BOLEČINA V NOGAH

82-letna bralka je pred meseci pri hitrem izstopanju iz avtomobila začutila hudo pekočo bolečino v ledvenem delu hrbtenice, ki se je širila v zadnji del stegna. Po nekaj dneh ležanja se je bolečina umirila. Ko je ponovno začela izvajati aktivnosti, se je pri hoji pojavila bolečina v mečih desne noge. Zdaj ne more brez počitka niti do bližnje trgovine. Ortoped je ugotovil samo začetno obrabo na hrbtenici. Zdravi se zaradi atrijske fibrilacije in visokega krvnega tlaka.

DENARNO NADOMESTILO

Bralec je pred meseci ostal brez službe. Na zavodu za zaposlovanje je pridobil denarno nadomestilo za 6 mesecev. Zdaj obstaja možnost, da se zaposli, zanima ga, kaj se zgodi s pravico do nadomestila, ki ga je izrabil približno polovico, če mu delodajalec po izteku enoletne zaposlitve pogodbe ne podaljša.

Odgovor na to vprašanje je v 70. členu Zakona o urejanju trga dela. Podobno kot zavarovanec, ki ima pravico uveljavljati preostali še neizkoriščeni del denarnega nadomestila po prenehanju razlogov za mirovanje, ima takšno pravico tudi zavarovanec, ki pravice do denarnega nadomestila ni v celoti izkoristil zaradi vključitve v delo, ki je po določbah tega zakona razlog za prenehanje pravice (na primer zaposlitev s polnim delovnim časom), razen če ima pogoje za priznanje nove pravice (najmanj 9 mesecev zaposlitve v zadnjih 24 mesecih). Prav tako njegova ponovna brezposelnost ne sme nastati iz razloga, zaradi katerega se po določbah tega zakona priznanje pravice odkloni, torej po njegovi volji ali njegovi krivdi.

POGOJI ZA PRIDOBITEV VDOVSKE POKOJNINE

Bralka navaja, da je bila ob moževi smrti leta 2002 stara 32 let, hčerka pa je uživala družinsko pokojnino do julija letos, ko je zaključila šolanje. Zanima jo, ali je upravičena do vdovske pokojnine ali do dela vdovske pokojnine k invalidski pokojnini, saj je bila leta 2018 razvrščena v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni.

Pravico do vdovske pokojnine lahko uveljavi vdova umrlega zavarovanca oziroma uživalca pravic, če je do njegove smrti dopolnila starost 58 let ali je bila do njegove smrti popolnoma nezmožna za delo ali je to postala v enem letu po njegovi smrti. Če vdova do smrti zavarovanca ali uživalca pravic še ni dopolnila 58 let starosti, dopolnila pa je 53 let starosti, torej nastopila čakalno dobo, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni starost 58 let.

DEDOVANJE ZUNAJZAKONSKEGA PARTNERJA

Bralka že dalj časa živi skupaj s partnerjem, nista pa poročena. Partner je vdovec in nima svojih otrok, ima pa brate in sestre, ki pričakujejo, da bodo po njegovi smrti dedovali po njem. Bralko zanima, ali v primeru partnerjeve smrti deduje ona ali njegovi bratje in sestre ter ali jo res smejo po njegovi smrti prisiliti, da se mora izseliti iz hiše, v kateri zdaj živita.

Zunajzakonski partnerji dedujejo enako, kot med seboj dedujejo zakonci. Pomembno pa je, da bralka in njen partner ostaneta skupaj vse do smrti. Če bi zveza pred tem prenehala, potem ne dedujeta drug po drugem. V primerjavi z zakonsko zvezo prenehanje partnerstva ni formalno dejanje, pač pa dejansko stanje, na primer, če se odselita vsak v svoje stanovanje, če med njima prenehata intimna in čustvena zveza, če prenehata skrbeti drug za drugega in podobno.