PRETIRANO SOČUTJE IN EMPATIJA

Na svetovanje je prišla hčerka naše naročnice, ki je učiteljica v osnovni šoli. Slabo se počuti, je tesnobna, nespeča in ima občasno panične napade. Njene težave so povezane s preveliko težnjo po popolnosti pri delu in pretiranim sočutjem, ki ga izraža v odnosu do učencev, ki imajo težave, kar jo je pripeljalo na rob izgorelosti.

Sočutje je sestavni del odnosa do ljudi okoli nas. Če nam je nekdo pomemben, nam ni vseeno, kako se počuti. Z njim se poistovetimo, občutimo njegovo veselje, a tudi žalost in stisko. Ali bomo z nekom sočustvovali, je odvisno od nezavednega procesa, ki mu pravimo poistovetenje. Bolj ko v nekom vidimo sebe, bolj verjetno je, da bomo sočutni. Ta način odzivanja je v naravi človeškega bitja. Pa vendar mora obstajati meja, da nam takšen način ne postane preveliko breme. Empatija je pomembna sposobnost in del čustvene ter socialne inteligence.

ALI BO CEPLJENJE OBVEZNO?

Bralca zanima, ali je mogoče, da se uzakoni tudi obvezno cepljenje, če v Sloveniji nikakor ne bomo dosegli precepljenosti prebivalstva. Ali je pravno dopustno, da bodo nekatere države zahtevale potrdilo o cepljenju za vstop v njihovo državo?

Ta hip v slovenski zakonodaji ne obstaja pravna podlaga za obvezno cepljenje, Zakon o nalezljivih boleznih na primer obveznega cepljenja ne predvideva niti ga ne predvideva noben drug zakon.

Pri obveznem cepljenju gre za kočljivo področje, saj Ustava RS izrecno določa, da nikogar ni mogoče prisiliti k zdravljenju.

ODSTOTNO POVEČANJE POKOJNINE

Bralec dvomi o pravilnosti zavodove odločbe, ker je bila njegova zahteva za odstotno povečanje pokojnine zavrnjena in se mu starostna pokojnina še naprej izplačuje v nespremenjenem znesku. Starostna pokojnina mu je bila priznana konec leta 2015, do dneva upokojitve pa je dopolnil 42 let, 5 mesecev in 9 dni pokojninske dobe brez dokupa. V letu 2020 se je zaposlil za deset ur tedensko, tako da ima zdaj skupaj 42 let in 6 mesecev pokojninske dobe brez dokupa, zato meni, da je upravičen do odstotnega povečanja pokojnine.

NOČNO ODVAJANJE VODE

75-letni bralec mora vsako noč dva- do trikrat na vodo. Zaradi omenjenih težav je bil na pregledu pri urologu. Nima povečane prostate, preiskava mehurja je bila brez posebnosti. Zaradi krčnih žil mu občasno otekajo noge okoli gležnjev. 

Zaradi položaja pri ležanju je odtok iz spodnjega dela telesa hitrejši, v primeru oteklin na nogah pa tudi povečan. Ponoči se zaradi izločanja nekaterih hormonov tvori bolj koncentriran urin, ki ga je zato tudi manj. Ta prilagoditev nam omogoča mirnejši spanec. S staranjem se nivo teh hormonov zniža. Pridružijo se tudi bolezni, pri katerih ponoči nastaja večja količina urina, kjer je kapaciteta mehurja manjša, kjer praznjenje mehurja ni popolno ali zadrževanja urina ni mogoče. Nikturija je pojav, ko moramo v 6 do 8 urah spanja več kot dva- do trikrat na vodo.

ODPUŠČANJE

Bralec je star 62 let in ima 38 let delovne dobe. Zaradi epidemioloških in posledično poslovnih težav se v njegovem podjetju obetajo odpuščanja. Zanima ga, ali ga delodajalec lahko odpusti, sklicujoč se na določbo PKP 7.

Sedmi protikoronski paket odpuščanja delavca s takimi podatki, kot jih navaja bralec, seveda ne omogoča. Na podlagi 21. člena Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 oziroma t. i. PKP 7 lahko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi brez navedbe utemeljenega poslovnega razloga in z odpovednim rokom 60 dni, če delavec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu s prvim in četrtim odstavkom 27. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju oziroma ZPIZ-2.

Kot že vrsto let smo tudi letos za marčno revijo zbrali nekatere pomembnejše statistične podatke, ki omogočajo okvirne ocene gmotnega položaja uživalcev pokojnin v preteklem letu. Statistični urad Republike Slovenije (Surs) je konec decembra lani objavil podatke o gibanjih cen življenjskih potrebščin v preteklem letu, sredi februarja letos pa še o gibanjih povprečne mesečne plače. Zavod pa je v Mesečnem statističnem pregledu za december 2020 (MSP) januarja letos predstavil podatke o ravni pokojnin, izplačanih v preteklem letu, skupaj še z vrsto drugih zanimivih kazalnikov o uživalcih pokojnin in drugih prejemkov, ki jih izplačuje. V tem zapisu se bomo omejili le na gibanja pokojnin.

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

SOLASTNIŠTVO DRUŽINSKE HIŠE

Bralec je skupaj z ženo vložil veliko sredstev in dela v obnovo hiše, ki je bila last njegovih staršev. Pokojni oče ni imel sredstev, da bi hišo vzdrževal. Bratje in sestre pa k obnovi niso hoteli nič prispevati, ker so menili, da je hiša stara in bi jo bilo po očetovi smrti najbolje podreti. Bralec bi rad uveljavil solastništvo hiše, ki je popolnoma obnovljena. Bratje in sestre temu nasprotujejo.