O ZAMERAH

Naročnica je prišla na svetovanje v zvezi s težavo, ki jo bremeni že dolgo časa. Pred leti sta se sporekli s sestro in od takrat ne govorita več druga z drugo. Neprijetni občutki zamere pa ne ponehajo in ji grenijo življenje. Rada bi našla notranji mir in sestri odpustila.

V življenju velikokrat naletimo na okoliščine, ko ena oseba želi nekaj, druga pa ji ne ustreže. Vse je odvisno od tega, kako razumemo nastalo situacijo. Če znamo ločiti, da nas drugi ne zavrača kot osebo, pač pa samo ni pripravljen na to, da nam ne ustreže v vedenju, potem je vse v redu. Tak nesporazum lahko presežemo in nadaljujemo odnos še naprej. V nasprotnem primeru pa se zavrnjena oseba počuti izigrano, prevarano in globoko razočarano. Začne verjeti, da je drugi nepravičen, in s tem nastane zamera. Ta ne vpliva le na medčloveški odnos, ampak tudi na čustveno življenje tistega, ki zameri. Čustvena vsebina tega počutja je mešanica jeze, razočaranja in tudi žalosti zaradi izgubljenega odnosa. Prvi kazalnik takšnega novonastalega razmerja je distanca, ki jo prizadeta oseba vzpostavi do drugega. Bolj ko je odnos pomemben, bolj boli zamera, ki lahko traja leta. Lahko se pojavita celo sovraštvo in želja po maščevanju.

DALJŠI PREMORI PRI DIHANJU

Bralka se je zelo ustrašila, ko se ji je zdelo, da je mož ponoči nehal dihati. Čez nekaj dolgih sekund je po nekajkratnem globokem vdihu ponovno normalno dihal in zaspal. Po tem dogodku je še večkrat zaznala tudi daljše premore pri dihanju. Mož je malo predebel in ima mejno povišan krvni sladkor. Drugače je zdrav. Vendar se mu zaradi tega ne zdi vredno obiskati zdravnika. Kaj svetujete? 

Občasne prekinitve dihanja v spanju niso tako redka in tudi ne nedolžna težava. Pojavlja se približno pri desetih odstotkih oseb, večkrat pri moških, starejših in predebelih ljudeh. Ti ljudje običajno smrčijo zaradi anatomskih sprememb, dodatnega nabiranja maščobnega tkiva v žrelu ali oslabelosti mišic žrela v starosti. Če ohlapne mišice in jezik zaprejo dihalno pot, dihanje preneha (obstruktivna spalna apneja – OSA). Centralna spalna apneja – CSA lahko nastane ob možganski kapi.

NADOMESTILO ZARADI KARANTENE

Bralka, ki je zaposlena v družinskem podjetju, pove, da je bila vzgojiteljica v vrtcu okužena s koronavirusom in so celotni oddelek poslali v karanteno za 14 dni. Otroci in starši so bili doma zadnji teden septembra in prvi teden oktobra. Obvestilo o tem je dobila po elektronski pošti, odločbe o odreditvi karantene pa ne. Zanima jo, do kolikšne plače je upravičena in ali je delodajalec upravičen do kakega povračila.

Po vsej verjetnosti delavka ne bo prejela odločbe o karanteni, razen v primeru okužbe njenega otroka. V zadevnem 14-dnevnem obdobju bi delavki skladno z relevantnim 6. odst. 137. člena ZDR-1 zaradi višje sile, ki se šteje v tovrstnem primeru zaradi potreb varstva otroka, pripadalo nadomestilo plače le v višini 50 odstotkov plače, ki bi jo prejela, če bi delala, in ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače, pri čemer delodajalec ne bi bil upravičen do refundacije.

NOVA ODMERA STAROSTNE POKOJNINE NAMESTO PREDČASNE POKOJNINE

Bralec A. K. navaja, da mu je bila 31. maja 2015 priznana predčasna pokojnina, ko je dopolnil starost 60 let in 6 mesecev ter 40 let in 4 mesece pokojninske dobe. V to pokojninsko dobo mu je bil namreč vštet tudi dokup študija 5 let in vojaškega roka 10 mesecev in 15 dni, za katerega je plačal prispevke že leta 1997, zato je lahko uveljavil le predčasno pokojnino s 14,4-odstotnim zmanjšanjem. Glede na to, da je bil pred kratkim spremenjen zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ga zanima, ali bo zdaj upravičen do starostne pokojnine in kdaj mora vložiti zahtevek.

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

SLUŽNOST ALI PRIPOSESTVOVANJE POTI?

Bralka je skupaj z možem pred desetletji kupila hišo v nizu hiš. Mimo vodi cesta tako, da prečka parcele, ki so v lasti lastnikov hiš. Ker je na vsaki strani niza hiš javna cesta, je bil običaj, da so lastniki prve polovice hiš vozili iz ene ulice, lastniki druge polovice hiš pa iz druge ulice. Nihče ni ceste uporabljal na način, da bi vstopal iz ene ulice in izstopal v drugo ulico. Po smrti moža in prodaji sosednjih hiš se sosedje ne ozirajo več na ta nenapisani dogovor in vozijo v obe smeri, navadno kar krožno, iz ene ulice noter in nato ven v drugo ulico. Našo bralko to zelo moti.

V naši državi si že skoraj dve desetletji prizadevamo za uveljavitev sistema dolgotrajne oskrbe, pa se vedno ustavimo pred sprejetjem brez razumnega pojasnila tistih, ki o tem odločajo. Upamo in pričakujemo, da se to ne bo ponovilo z zakonom, ki je bil v javni razpravi v tem letu, saj politika, stroka in zainteresirana javnost soglasno poudarjajo, da je nujna reforma obstoječega sistema. Zato se bodo morali vsi udeleženci v procesu oblikovanja in sprejemanja sistema poslušati in slišati, kajti do zdaj je bilo danih že mnogo konstruktivnih pripomb in predlogov za izboljšanje predloga zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo.

KJE SO MASKE OBVEZNE

Bralec pravi, da so starejši ljudje ob pogostih spremembah predpisov zmedeni glede tega, kdaj in kje je zdaj nošenje zaščitnih mask obvezno. Zanima ga, ali mora masko nositi tudi pri obisku zdravnika in zobozdravnika (v čakalnici).

Zaradi lastne varnosti vam svetujem, da čim pogosteje nosite zaščitno masko, saj pripadniki starejše generacije spadate v ranljivo skupino državljanov, pri kateri je tveganje za resnejšo obliko razvoja bolezni covid-19 večje. 

Kar zadeva uporabo zaščitnih mask (ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela obraza), je ta obvezna pri gibanju in zadrževanju v vseh zaprtih javnih krajih oziroma prostorih. To vključuje tudi čakalnice pri zdravniku ali zobozdravniku in tudi vse oblike javnega potniškega prometa (na primer avtobuse, vlake).