KORONAVIRUS IN STRAHOVI

Naročnica je prišla na pogovor, ker težko prenaša vse, kar se dogaja v zvezi s posebno situacijo v zadnjih mesecih. Nenehen strah, da bi se okužila, samoosamitev, dnevne novice, v katerih naštevajo število obolelih, negotovost, kdaj se bo vse skupaj končalo, če sploh, jo neprijetno vznemirjajo.

Prepričana sem, da kar veliko ljudi čuti podobno kot sogovornica. Preplavljajo jih strah, tesnoba, zaskrbljenost. Ker se poskušajo izogniti neprijetnim čustvom, uporabljajo različne načine tolažbe, ki niso nujno koristni. Prenajedanje je vedenje, ki ga lahko opišemo kot beg pred živčnostjo in napetostjo. V času osamitve in prepovedanih socialnih stikov pa so v ozadju še občutki dolgočasja, osamljenosti … Dobro je ločiti med čustveno in pravo lakoto in ustrezno ukrepati. Tesnobnost je občutek, ki ga doživljajo ljudje, ko niso kos življenjskim razmeram, ki se dogajajo zdaj. Tudi zaskrbljenost je upravičena, saj je v tem trenutku prihodnost negotova. 

PRITOŽBA NAD RAVNANJEM ZDRAVNICE

Bralka je zelo razočarana zaradi obnašanja njene osebne zdravnice. Ko je bilo najhujše obdobje epidemije že za nami, jo je večkrat poklicala, da ji svetuje glede zdravil, a ni imela nikoli časa zanjo. Sprašuje, kam se lahko pritoži nad njenim ravnanjem.

Številni zdravniki so v zadnjih treh mesecih delali pod hudo obremenitvijo, a to še ne opravičuje obnašanja, ki ste ga opisali. Gre namreč za kršitev osnovnega bontona, temeljnih poklicnih standardov in tudi zakona.

DELNA POKOJNINA ALI 40 ODSTOTKOV STAROSTNE POKOJNINE

Bralec navaja, da bo sredi julija letos izpolnil pogoje za starostno pokojnino. Ker je samostojni podjetnik, se še ne želi v celoti upokojiti, zanima pa ga, kaj je zanj ugodnejše, ali delna pokojnina ali uživanje 40 odstotkov starostne pokojnine.

Bralec se po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino lahko odloči ali za izplačilo 40 odstotkov starostne pokojnine, in sicer pod pogojem, da je še naprej vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom, ali za delno pokojnino, pri čemer se lahko v obvezno zavarovanje vključi s krajšim delovnim oziroma zavarovalnim časom od polnega.

VELIKO ZDRAVSTVENIH TEŽAV

69-letna bralka, ki ima veliko zdravstvenih težav, je poslala pismo, v katerem prosi za razlago njenih diagnoz. Zdravi se zaradi epilepsije, ishemične bolezni srca, kroničnega gastritisa, ima trebušno kilo, ki je ni mogoče operirati. Komaj hodi, hitro se zadiha, otekajo ji roke in noge, boli jo želodec, hrbtenica in kolena. Leta 2015 je imela poseg na koronarnem ožilju. Noga, na kateri so vzeli žilo za žilni obvod, ji močno zateka. Ima razpokan jezik, da komaj je. Enkrat je opazila svežo kri v izpljunku. Ima občutek, da je zaradi starosti nihče ne jemlje resno.

ODPOVED POGODBE STAREJŠI DELAVKI

Bralka dela v družinskem podjetju, toda kljub starosti 66 let ima le dobrih 14 let delovne dobe. Zaradi koronakrize bo verjetno postala višek. Sprašuje, katere pravice ima v podjetju in katere na zavodu, saj bi se rada čim prej upokojila.

Kljub navedenim težavam delodajalca je delavka zaradi svoje starosti načeloma varovana pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in sicer skladno z določbo 1. odstavka 114. člena Zakona o delovnih razmerjih. Ta člen namreč varuje pred tovrstno odpovedjo starejše od 58 let ali tiste, ki jim manjka do starostne upokojitve manj kot 5 let pokojninske dobe.

DARILNA POGODBA ALI OPOROKA

Bralec je skupaj z ženo lastnik nepremičnine. Zanima ju, kolikšen bi bil davek, če bi nepremičnino dala svojemu sinu in snahi z darilno pogodbo, in kolikšen, če bi jima nepremičnino zapustila z oporoko.

Premoženje, ki ga posameznik prejme od fizične ali pravne osebe kot dediščino ali darilo, je enako obdavčeno. Razlika je le v tem, da davčna obveznost pri darilni pogodbi nastane z dnem sklenitve darilne pogodbe, pri dedovanju pa na dan pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Nadalje je enako obdavčeno tako dedovanje na podlagi oporoke kot dedovanje v primeru, da oporoke ni. Tisti, ki podarja ali z oporoko zapušča svoje premoženje, nikoli ni zavezanec za plačilo davka, pač pa davek plača tisti, ki premoženje prejme.

Pomanjkljivi evropski sistemi dolgotrajne oskrbe

Visoka smrtnost zaradi koronavirusne bolezni v domovih za starejše osebe se pojavlja v večini evropskih držav, le da so deleži umrlih tam nižji kot v Sloveniji. Zdus in druge organizacije si krčevito prizadevajo, da bi prišli do zakonske ureditve dolgotrajne oskrbe in s tem kakovostne obravnave in dostopnosti ustrezne oskrbe za vse, ki jo potrebujejo. Koronakriza je razgalila bedo delovanja teh sistemov tudi tam, kjer smo verjeli, da so stvari dobro urejene.