Ne odstopamo od solidarnosti v zdravstvu
Na posvetu o novostih, ki jih prinaša zdravstvena reforma in sta ga v začetku februarja pripravila Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) in ministrstvo za zdravje, so udeleženci znova razpravljali o stališčih do zakonov o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) ter dolgotrajni oskrbi.
Mag. Rosvita Svenšek, predsednica Komisije za zdravstveno varstvo in duševno zdravje, je vnovič predstavila stališča Zveze društev upokojencev Slovenije. Pripombe se v večini nanašajo na preveč splošno opredelitev pravic, pričakovali so namreč, da bo povsem jasno opredelil pravice in obveznosti zavarovanih oseb, občin, delodajalcev in države. Opozorili so na premalo solidarno zdravstveno doplačilo, ki ga uvaja nov zakon. Predlog po mnenju Zdusa pomeni odmik od načel solidarnosti, po katerem vsak prispeva sorazmerno enak delež svojega dohodka.
-
V Vzajemnosti, ki izide marca, običajno nekoliko podrobneje spregovorimo o gmotnem položaju uživalcev pokojnin v preteklem letu. V tem času so namreč na voljo že številni statistični podatki, na podlagi katerih lahko dokaj objektivno ocenjujemo, ali se je ta v preteklem letu v primerjavi s predhodnim letom kaj spremenil. In če se je, kako, ali na bolje ali pa se razmere še naprej slabšajo. Razpoložljivi statistični podatki kljub nekaterim nasprotnim mnenjem in pričakovanjem niso prav nič spodbudni.
-
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
STALNA BOLEČINA
Naročnik je poklical, da preveri, ali bi lahko pomagala njegovi ženi. Pred tremi leti jo je prizadela možganska kap, zaradi česar je delno gibalno ohromljena. Največja težava pa je stalna bolečina, ki se je pojavila po prihodu iz bolnišnice in so jo specialisti diagnosticirali kot fibromialgijo. Poskusila sta že vse, česar sta se sama spomnila in kar so jima predlagali drugi – od bioenergetika, fizioterapije, masaž do takšnih in drugačnih zdravil … Obupana sta prišla po pomoč še k meni.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
INVALIDNOST IN ODPRAVNINA
Bralki, stari 54 let, manjka do starostne upokojitve še približno šest let. Pred leti je zbolela in po dolgotrajnem bolniškem dopustu je pridobila invalidnost III. kategorije in pravico do dela s krajšim delovnim časom, in sicer 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, na drugem ustreznem delovnem mestu in z omejitvami. Za preostale 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko pa naj bi prejemala nadomestilo Zpiza, vendar ji bo pri delodajalcu, pri katerem je neprekinjeno zaposlena od začetka leta 2006, tekla delovna doba za poln delovni čas kot do zdaj.
Novi svet zavoda potrdil uskladitev pokojnin
Potem ko je prenehal mandat dosedanjim članom sveta Zpiza, je 19. februarja nastopil mandat novi svet zavoda, ki se oblikuje v skladu z veljavno zakonodajo (ZPIZ-2) in po novem šteje 27 članov. Le-ti prihajajo iz različnih interesnih skupin, po novem pa je v svetu tudi predstavnik študentske organizacije. Novi svet je med prvim potrdil redno uskladitev pokojnin, in sicer se bodo pokojnine od januarja naprej uskladile za 2,2 odstotka, v kratkem pa bo odločal še o izredni uskladitvi od aprila naprej v višini 1,1 odstotka.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
OMOTICA PRI HOJI
84-letna bralka, ki še ni imela resnejših bolezni, je zaskrbljena zaradi omotičnosti pri hoji. Zdravi se zaradi povišanega krvnega tlaka in sladkorne bolezni. Laboratorijski izvidi krvi, EKG in UZ vratnega ožilja so bili normalni. Predvsem ponoči čuti mravljinčenje v stopalih. Družinska zdravnica je ocenila, da je za svoja leta odličnega zdravja. Pri gibanju po stanovanju nima posebnih težav, na sprehodu pa se počuti kot pijana, ima občutek, da bo stopila v prazno, ne čuti tal pod nogami. Težava je zelo neprijetna, s strahom pred padcem se samo še stopnjuje.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
OTROK JE POSLOVNO NESPOSOBEN
Bralec ima dva otroka. Mlajši je telesno in duševno prizadet, tako da potrebuje oskrbo. Bralca skrbi, kako bo z njim po njegovi smrti, in razmišlja o tem, kdo je zanj dolžan skrbeti in kako naj uredi zapuščino. Otrok je poslovno nesposoben, vendar se bralcu ne zdi prav, da bi ga pustil brez dediščine.
Vsi otroci imajo pravico do dedovanja, ne glede na to, ali so poslovno sposobni ali ne, in tudi ne glede na morebitne telesne ali duševne težave. Če bralec ne bo naredil oporoke, bosta otroka dedovala po enakih delih, se pravi ob dejstvu, da je žena že pokojna, vsak do eno polovico zapuščine. Z oporoko lahko bralec vse premoženje zapusti drugemu otroku, vendar bo imel mlajši pravico do nujnega deleža. Nujni delež znaša polovico zakonitega deleža, se pravi v tem primeru eno četrtino zapuščine.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
NOVOSTI ZA PACIENTE
Bralka je slišala, da se z novim letom izboljšuje položaj pacientov glede čakalnih dob, čakanja v ordinaciji, pridobitve drugega mnenja ipd. Zanima jo, katere stvari bodo za paciente ugodnejše.
Že decembra 2017 oziroma januarja 2018 sta oziroma bosta začeli veljati novela zakona o zdravstveni dejavnosti in novela zakona o pacientovih pravicah, prav tako so z novim letom začele veljati nekatere določbe zakona o zdravniški službi, ki pomembno vplivajo na pacientove pravice.
Zavod bo opozarjal na neplačane prispevke
Letošnji program dela Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) je svet zavoda sprejel na decembrski seji in obravnava vrsto nalog in tudi roke na posameznih področjih ter cilje, ki si jih je zastavil. Zavod je edini nosilec in izvajalec sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in njegovo poslanstvo je uresničevanje socialne varnosti zavarovancev in uživalcev pravic. Program je zelo obsežen, omejili se bomo le na najpomembnejše in nove naloge, med katerimi je pomembna novost, da bo zavod po novem bdel nad plačili prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delavcev.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
OHRANITEV DELA NADOMESTILA
Bralec je v začetku leta 2017 uveljavil denarno nadomestilo v trajanju 25 mesecev. Star je 58 let, do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev pa mu manjkata še 2 leti in pol. Občasno dela po podjemni pogodbi, delodajalec pa mu je ponudil možnost zaposlitve za določen čas. Zanima ga, ali bo v primeru zaposlitve upravičen do ohranitve 20 odstotkov prejemanja nadomestila in do kakšnih pravic bo na zavodu upravičen po izteku zaposlitve.
Odločitev, da se namesto podjemne pogodbe sklene pogodba o zaposlitvi, je vsekakor zelo pohvalna, saj zakon takšnih civilnopravnih pogodb ne dovoljuje, če so podani vsi elementi delovnega razmerja. Spodbudo za zaposlitev v obliki ohranitve 20 odstotkov zadnjega izplačanega neto zneska denarnega nadomestila je uvedla lanska novela zakona o urejanju trga dela, ki je v tem delu začela veljati 21. januarja letos. Do take spodbude je upravičen uživalec, ki se zaposli med prejemanjem nadomestila, toda ta ugodnost velja le za osebe z nižjo izobrazbo (z nedokončano in končano osnovnošolsko izobrazbo, nižjo poklicno ali srednješolsko izobrazbo). Delovno razmerje mora biti sklenjeno s polnim delovnim časom za določen ali nedoločen čas.
