Na pokojninska vprašanja ogovarja Milena Paulini
DATUM IZPOLNITVE POGOJEV ZA STAROSTNO POKOJNINO
Bralka M. K. z Iga navaja, da se je zaposlila 3. julija 1979 in je vseskozi zaposlena. Od leta 2015 je pri njej podana tudi invalidnost III. kategorije zaradi bolezni, zato jo zanima, ali zanjo veljajo ugodnejši pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine. 18. junija 2021 bo stara 60 let, vendar se ji starost lahko tudi zniža zaradi skrbi za tri otroke.
Zavarovanka pridobi pravico do starostne pokojnine z dopolnitvijo 60 let starosti ob izpolnjenem pogoju 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Do leta 2018 velja za zavarovanke prehodno obdobje s postopnim zviševanjem starosti in pokojninske dobe brez dokupa po 4 mesece na leto, npr. letos zavarovanka pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 59 let in 4 mesece ob izpolnjenem pogoju pokojninske dobe brez dokupa 39 let in 8 mesecev. Zakon omogoča določena znižanja starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ki pridejo v poštev, ko ima zavarovanka izpolnjen pogoj pokojninske dobe brez dokupa pred izpolnitvijo pogoja starosti, saj morata biti za pridobitev pravice do starostne pokojnine sočasno izpolnjena oba pogoja.
-
Aktivno staranje je pomembno
Osnutek strategije dolgožive družbe, ki je v javni razpravi, vlada pa naj bi predlog sprejela na začetku julija, poudarja pomen aktivnega staranja. Temelji na štirih stebrih: aktivnost, samostojno in varno življenje vseh generacij, vključenost v družbo ter okolje za aktivnost v vsem življenjskem obdobju. O teh temah so na začetku maja razpravljali na konferenci Slovenija 2030 – Izzivi srebrne generacije, ki jo je gostil predsednik republike Borut Pahor.
Ta je dejal, da vedno manj ljudi dela za vedno več upokojenih, saj se število starejših od 65 let povečuje. Spremenjeno razmerje med aktivnim in neaktivnim prebivalstvom, drugačna starostna struktura prebivalstva, nezanesljivost zaposlitve, naraščanje izdatkov za pokojnine, zdravje in dolgotrajno oskrbo po njegovih besedah zahtevajo drugačno delitev bremen. Kot je opozoril, se je treba pripraviti na daljšanje življenjske dobe, da bodo starejši ljudje živeli kakovostno in človeka vredno življenje.
Znani so podatki za izračun letošnjih pokojnin
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) je obdržal že v preteklih ureditvah uveljavljen način izračuna starostne, predčasne in invalidske pokojnine. Pripadajoč znesek pokojnine, ki jo zavod izračuna v upokojitvenem postopku, ustreza določenemu odstotku zneska pokojninske osnove. Zadnji je odvisen od plač in/ali zavarovalnih osnov, od katerih je zavarovanka ali zavarovanec plačeval prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zanje zakon določa enoten izraz: osnove.
Zavod v upokojitvenem postopku vsakemu novemu upokojencu po uradni dolžnosti izračuna najugodnejšo pokojninsko osnovo. Mogočih je namreč več pokojninskih osnov, ker njihov izračun temelji na mesečnem povprečju osnov iz predpisanega obdobja od vključno 1. 1. 1970 naprej. Letos mora (ker še ni izteklo prehodno obdobje) pri izračunu posamezne pokojninske osnove upoštevati 23 zaporednih let zavarovanja. Če so za novega upokojenca na razpolago podatki za vsa koledarska leta, iz katerih lahko upošteva povprečne mesečne osnove, ima upokojenec ob uveljavitvi pravice do pokojnine na voljo 25 različnih pokojninskih osnov. Prvo tvori obdobje 1970–1992, zadnjo pa 1994–2016.
Proti pripojitvi k demografskemu rezervnemu skladu
Skupščina Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja je 20. aprila razpravljala o dolgoročnem načrtu razvoja sklada za prihodnje desetletno obdobje in bila proti nameri njegove pripojitve k na novo oblikovanemu demografskemu rezervnemu skladu. Zahtevala je, da se ohrani sedanja statusna oblika sklada in da so njegova sredstva še naprej namenjena za vzdrževanje in rekonstrukcijo stanovanj in gradnjo novih oskrbovanih stanovanj. Takšno stališče je zavzel tudi nadzorni svet, saj bi bilo sicer lahko ogroženo ne le poslovanje sklada, ampak tudi njegov obstoj. Skupščina je sklenila, da s svojimi stališči seznani vlado in pristojna ministrstva in tudi vodje poslanskih skupin koalicijskih strank, ZPIZ in Zvezo društev upokojencev Slovenije.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
ODPOVED POGODBE ZARADI POSLOVNIH RAZLOGOV
Bralka, ki je v podjetju zadolžena za delo računovodje, mora večkrat reševati tudi delovnopravna in kadrovska vprašanja. Ker se jim obetajo odpuščanja, jo delavci vse pogosteje sprašujejo o pravicah, ki jim gredo, o odpravnini in tudi denarnem nadomestilu na zavodu za zaposlovanje.
Iz opisa je očitno, da bodo v poštev prišli postopki odpovedi pogodb o zaposlitvi zaradi poslovnih razlogov. Sestavni del takšne odpovedi sta odpovedni rok in odpravnina, oboje je odvisno od trajanja zaposlitve pri tem delodajalcu in morebitnih njegovih pravnih prednikih. Daljša ko je zaposlitev, daljši bo odpovedni rok in višja bo odpravnina.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
LJUBEČ ODNOS
Naročnica se je prišla pogovorit o tem, kaj lahko naredi za dober odnos z novim partnerjem. Spoznala sta se pred nekaj meseci prek malih oglasov v naši reviji. Všeč sta si, hodita na izlete, kosila, na morje in v hribe. Zdi se ji, da je njun odnos vsak dan boljši, se pa zaradi prejšnjih razočaranj boji, da ne bi ponovila istih napak ali ne bi znala partnerja podpreti tam, kjer bi to potreboval, in seveda obratno.
Nihče ne bi smel jemati svojega partnerja kot samo po sebi umevnega, tudi če sta skupaj že trideset, štirideset let ali več. Rutina skupnega bivanja uniči drobne radosti, ki nam jih lahko da samo ljubljeni človek. Zato je zelo pomembno, da vpeljemo nekaj navad, ki pomagajo, čeprav tega do zdaj nismo delali, češ, saj ve, da jo/ga imam rad/a. To ne sme nikoli biti izgovor, da se nam ni treba potruditi iz območja ugodja in narediti nekaj novega. Nikoli ni prepozno.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
STRANSKI UČINKI ZDRAVIL V PROSTI PRODAJI
Bralka, stara 76 let, ima pet let neredno bitje srca, zato redno jemlje Marevan, Concor, Ampril HL in Atorvastatin. Krvavitev ali drugih zapletov do zdaj ni bilo. Še vedno skrbi zase in za moža, kuha, pospravlja, ima manjši vrt, igra karte, se druži s prijatelji in rada hodi v naravo. Vedno bolj pa jo moti občasna pozabljivost (ali je zaklenila vrata, izključila likalnik, kam je položila ključe). Sprašuje, ali bi ji za boljši spomin pomagal Bilobil.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
SKLEPANJE NAJEMNE POGODBE
Bralka bi stanovanje oddala v najem, ker se je sin, ki je do zdaj živel v njem, odselil v tujino. Zanima jo, na kaj mora paziti pri sklepanju najemne pogodbe.
Seveda je dobro, da najdemo najemnika, ki je urejen in daje videz, da ne bo povzročal škode ali težav in ima dovolj dohodkov za plačevanje najemnine in stroškov. Pri najemni pogodbi pa je najpomembnejše, da je sklenjena v pisni obliki in so v njej urejena bistvena vprašanja najema. Treba je napisati, kaj je predmet najema, za koliko časa se daje v najem, kolikšna je najemnina, katere stroške, vezane na stanovanje, krije najemnik in katere lastnik stanovanja in kdo poleg najemnika še lahko živi v stanovanju.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
VOZILA S PREDNOSTJO
Ob nedavni tragični nesreči v Ljubljani, v kateri je bilo udeleženo tudi reševalno vozilo, bralca zanima, kako je pri nas urejeno srečanje z vozili s prednostjo. Ali je lahko tudi voznik reševalnega vozila kriv za nesrečo?
Vozila s prednostjo morajo uporabljati modro svetilko skupaj s sireno. Taka vozila lahko uporabljajo tudi svetlobni znak z dolgima žarometoma, ki enakomerno izmenično utripata, vendar le podnevi. Vozilo s prednostjo sme med vožnjo izjemoma uporabljati tudi samo posebne svetlobne znake brez sirene, kadar je ob zadostni vidnosti tega vozila zagotovljena varnost udeležencev cestnega prometa.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
VDOVSKA POKOJNINA
Bralca A. K. iz Ljubljane zanima, kdaj bo lahko njegova teta, ki živi v Nemčiji, uveljavila vdovsko pokojnino. Njen mož, ki je iz Slovenije prejemal sorazmerni del starostne pokojnine, je umrl konec leta 2015. V Sloveniji je dopolnil le 2 leti in 4 mesece pokojninske dobe, v Nemčiji pa 28 let in 10 mesecev pokojninske dobe. Teta je bila ob njegovi smrti stara 51 let in 21 dni.
Pravico do vdovske pokojnine lahko uveljavi vdova umrlega zavarovanca oziroma uživalca pravic, če je do njegove smrti dopolnila starost 58 let ali je bila do njegove smrti popolnoma nezmožna za delo ali je to postala v enem letu po njegovi smrti. Prav tako lahko uveljavi pravico do vdovske pokojnine, če ji je po njegovi smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po umrlem, vdova pa ima do njih dolžnost preživljanja. Če vdova do smrti zavarovanca ali uživalca pravic še ni dopolnila 58 let starosti, dopolnila pa je 53 let starosti, t. i. čakalno starost, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni starost 58 let. Enaki pogoji starosti za pridobitev pravice do vdovske pokojnine veljajo tudi v primeru, ko vdova uživa vdovsko pokojnino skupaj z otrokom.
