Posledice možganske kapi vplivajo na zmanjšano zmožnost funkcioniranja človeka, in sicer huje kot katero koli drugo kronično bolezensko stanje. Kar 40 odstotkov bolnikov ima po možganski kapi zmerne težave pri funkcioniranju, do 30 odstotkov hujše, več kot polovica jih potrebuje pomoč pri izvajanju najosnovnejših dnevnih dejavnosti. Možganska kap je vodilni vzrok za večplastno invalidnost pri odraslih.

Evropska raziskava Breme možganske kapi je pokazala, da bo število možganskih kapi do leta 2035 naraslo za 25 odstotkov, takrat bo v Evropi za posledicami možganske kapi živelo skoraj pol milijona ljudi, v Sloveniji okoli 20.000 bolnikov, ki bo odvisnih od tuje pomoči. Pokazala je tudi na razlike v oskrbi bolnikov z možgansko kapjo med državami Evropske unije, zato so konec maja v Evropskem parlamentu obravnavali akcijski načrt za obvladovanje možganske kapi v Evropi, s katerim želijo poenotiti oskrbo bolnikov znotraj unije in zmanjšati število možganskih kapi.

Zavedanje o smrti, o tem, da nas nekoč več ne bo, vnaša v naše življenje – presenetljivo – več življenja. Ko spustimo vase misel, da je vse minljivo, tudi in predvsem mi sami, se lahko posvetimo stvarem, ki so za nas pomembne. Lahko smo boljši človek in lahko živimo življenje, ki ga čez nekaj let, ko bomo spet pogledali nazaj, ne bomo obžalovali.

Pozorni postanemo na drobne stvari, ki dajejo smisel našemu bivanju, in budneje živimo: pomembni postanejo naše misli in naša dejanja. Ne dovolimo si več, da bi smetili svoje življenje s kritiziranjem, sojenjem in obsojanjem, da bi se obremenjevali z občutki krivde ali pa da bi nam stare zamere krojile vsakdan.

Zdravje je največja vrednota in predstavlja pomemben družbeni kapital. Na predstavitvi publikacije Neenakost v zdravju v času ekonomske krize v Sloveniji, ki so jo pripravili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, so povedali, da ugotovitve kažejo, da smo v primerjavi z drugimi državami Evropske unije v času krize ohranili relativno dobro zdravje prebivalcev, čeprav so se izdatki za zdravje znižali. Uvrščamo se v sredino evropskih držav, boljši smo po umrljivosti dojenčkov, po umrljivosti zaradi samomora pa na samem repu. Toda posledice krize se lahko pokažejo kasneje, pri tem so navedli prekarne delavce, ki prevzemajo nase veliko tveganje: prekomerno delajo, se odpovedujejo počitnicam, odlašajo z obiskom zdravnika ...

Če bi se nam dihanje ne zdelo tako preprosto in samo po sebi umevno, bi se mu bolj posvetili in si tako prihranili marsikatero težavo. Končno je naše življenje opredeljeno s prvim vdihom in zadnjim izdihom. Vmes pa – od otroka, ki »zna« pravilno dihati, pa do starostnika, ki je na to znanje že zdavnaj pozabil – mislimo na vse kaj drugega, le na dihanje ne.

Razen kadar nam dih zastane ... In v sodobnem svetu je to žal vse pogosteje; po navadi zaradi stresa, stisk, čustvenih napetosti in le redko zaradi vzhičenosti, sreče ... Takrat z vsemi pljuči zajamemo zrak in počutimo se kot prerojeni, saj smo v telo spravili dovolj kisika, ki med drugim pomaga pri razgradnji stresnih hormonov. In namesto da bi tako nadaljevali, nadaljujemo po starem – z nenaravnim in nepravilnim plitkim dihanjem. S takim načinom dihanja pa celicam ne moremo omogočiti dovolj kisika. Pri plitkem prsnem dihanju namreč izdihnemo preveč ogljikovega dioksida, kar povzroča neravnovesje kisika in ogljikovega dioksida v krvi. Zato se celice ne morejo dobro obnavljati, posledice pa so lahko resne: možganske funkcije so oslabljene, prihaja do bolezenskih znakov, pospešeno se staramo ...

Vadba po metodi Feldenkrais je ena izmed vadb, ki je primerna za starejše, saj pri izvajanju vaj upoštevajo svoj ritem in delajo, kolikor jim dopušča telo. Na lahek, nežen in prijeten način se naučijo, kako racionalno uporabljati svoje telo. Pri vadbi usklajujejo vse sklepe in mišice z drugimi funkcijami telesa, vzpostavljajo ravnovesje in zmanjšujejo kronične ali akutne bolečine v glavi, hrbtu, vratu, ramenih, rokah do medenice in nog.

Da bomo pripravljeni za plavanje v morju ali bazenu, razgibajmo ramena. Za to niso potrebni veliki gibi s celo roko, ki ramenski sklep zelo obremenijo. Ramenski obroč podpira obe roki, ki sta nanj pritrjeni s krogelnim sklepom. Njegova oblika dopušča premikanje rok v vse smeri in ne izvaja pritiska na zgornji del prsnega koša, kjer ležijo pljuča in srce.

Glivica Candida albicans je le ena izmed mnogih mikroorganizmov v našem telesu in v manjšem številu ter v ravnovesju z drugimi ne povzroča nikakršnih težav. Padec odpornosti, spremenjen pH in sestava mikrobiote v črevesju pa omogočijo razrast te glivice in s tem pojav kandidiaze. Ta je lahko vzrok za alergije, celiakijo, akne, kožna vnetja, kronično utrujenost, nihanje razpoloženja, depresijo. Pogosto jo povezujejo s Chronovo boleznijo, astmo, kroničnim vnetjem sinusov, vzrok je lahko tudi za napihnjen in boleč trebuh, zaprtost ali drisko, vnetje ledvic in okužbe sečil, pogoste glavobole, migrene in vrtoglavice, luskavico.

Obleka predstavlja najbolj ženstven del oblačila v naši garderobi. V 50. in 60. letih je bila tudi najbolj nošeno oblačilo. Kasnejša modna obdobja obleke niso preveč poudarjala, do danes. A modeli niso več takšni, kot so bili takrat, tudi tkanine so drugačne, ne nazadnje se je v teh letih spremenila tudi vaša postava in vse te spremembe vam pri izbiri ponujajo velik izziv. Z naslednjimi nasveti vam želim pomagati pri zbiri najustreznejšega modela za vašo postavo, priložnost in tudi vaš značaj.

Prednost obleke je, da je ni treba kombinirati. Je idealno oblačilo za poletni čas, potrebujete le še kakšen vrhnji kos, kot je pletena jopica ali širši šal, in že ste oblečeni. Za posebne dogodke je obleka najelegantnejša izbira. Slabost pa je ta, da jo morate zaradi poletne vročine in potenja kmalu oprati ali odnesti v čistilnico. V obleki ste tudi bolj opaženi, torej je ne morete nositi dan za dnem.