Sami sebi smo najboljši zdravnik

»Še ko sem bil zelo mlad, sem menil, da je tradicionalna kitajska medicina (TKM) nekaj posebnega, saj zdravnik z diagnozo vida, vonja, s spraševanjem in otipom pulza presodi, katere bolezni so se pri posamezniku pojavile, kakšen je njihov vzrok. Na Kitajskem obstaja rek: ali postati dober politik ali odličen zdravnik. Izrekel ga je politik in pisatelj dinastije Severni Song Fan Zhongyan: 'Če imate sposobnosti postati dober politik, bi na tak način mogli pomagati ljudstvu. Če ne morete opravljati tega dela, je najboljše, da se podate v poklic zdravnika in na tak način služite ljudstvu.' Jaz sem se odločil za študij zdravnika tradicionalne kitajske medicine z upanjem, da bom lahko pomagal ljudem do boljšega zdravja in počutja,« pove dr. Chen Shan, ki prihaja iz Chengduja, mesta, po katerem smo v Ljubljani poimenovali Chengdujsko cesto (na Novih Fužinah). Večmilijonsko kitajsko mesto je z Ljubljano pobrateno že 37 let.
-

Medenica je koščen obroč, sestavljen iz križnice s trtico in dvema črevnicama, ki pri človeku opravlja tri naloge. Prek hrbteničnega stebra se nanjo prenaša skupna teža glave, ramen in trupa, ki jo usmerja v noge. Omogočati mora tudi premikanje nog na trupu in premikanje trupa na nogah. Ne dopustimo, da bo to področje togo in da imamo zaradi tega težave s križem, kolki, prebavo, dihanjem ali inkontinenco, nezmožnostjo zadrževanja urina.
S pomočjo vaje po metodi Feldenkrais, ki jo imenujemo medenična ura, se lahko naučimo učinkovite uporabe medeničnih mišic, mišic pasu in zgornjega dela nog. To so najmočnejše mišice našega telesa, ki dajejo moč za vsakdanja opravila. Dajejo oporo pri sedenju, hoji in varujejo notranje organe trebušne votline z obročasto obliko posode.
-

Dobrih deset let nazaj sem se prvič opogumila in kupila na tržnici kos muškatne buče. Odrasla sem namreč v vednosti, da so buče le hrana za prašiče, tako kot koleraba, ki je tudi nismo pogosto uporabljali, le manjši kos v goveji juhi. Ampak buče so v tem letnem času odlična zakladnica hranil, zato bi bilo škoda, če jih ne bi izkoristili. Še več, ohranijo se dolgo v zimo, ob pravilnem skladiščenju se obdržijo celo do naslednje sezone, kar je za svežo zelenjavo pravo razkošje.
Buče – oranžne, zelene, progaste, bele, kačaste, okrogle ali povsem svojih oblik – vsebujejo pester izbor različnih vitaminov. V večjih količinah je to vitamin C, velik delež vitaminov skupine B, med minerali prednjačijo cink, kalij, magnezij, baker, železo, kalcij ter med antioksidanti karotenoidi, v svojem bogastvu nosijo celo beljakovine in nekaj ogljikovih hidratov. V bučah sta pomembni dve beljakovini – edestin in globulin, katerih naloga je prenašanje, koristijo pa tudi vsem z artritisom in putiko.
Arnika ali roža svetega Antona

Slovensko ljudsko ime za navadno arniko (Arnica montana) je še roža svetega Antona. Sveti Anton Padovanski, njegov god praznujemo 13. junija, je zavetnik tistih, ki kaj ali koga iščejo. Torej kak predmet, a najpogosteje se mu priporočajo tisti, ki iščejo svojega življenjskega sopotnika, ženo ali moža. Ker ima arnika, ki je ena izmed najbolj priljubljenih zdravilnih rastlin pri nas, lep oranžno rumen cvet in mehke liste, poraščene z dlačicami, ter začne cveteti v juniju, ko goduje sveti Anton iz Padove, je nekako razumljivo, zakaj so jo naši predniki imenovali po njem.
-

Pletenine so brez dvoma postale nepogrešljive v sodobni garderobi. Nosijo se kot vrhnje oblačilo, pod katero oblečete srajco, bluzo ali majico, ali pa samostojno. Lahko je športen ali eleganten del ženske garderobe. Letošnje pletenine so zelo raznolike: od daljših jopic, ki spominjajo na plašče, puloverjev, ki se nosijo kot obleke, kratkih jopic, ki dopolnijo obleko brez rokavov, do mehkih ogrinjal …
Svetlo moder pulover, ki pa ima na prsnem delu našite okrasne elemente. Primeren je za večino postav in deluje elegantno. S podobnimi dodatki lahko prenovite svoj stari pulover, kupite jih v trgovinah s šiviljskimi potrebščinami.
Življenje z inkontinenco v Sloveniji

Življenje se podaljšuje in po svetu je vedno več starejših ljudi. Več je tudi zanje značilnih težav, med katerimi so pomembni padci, demenca in inkontinenca. Ta predstavlja različne motnje izločanja urina in blata, kar je povsod povezano s socialnimi težavami. Slovenija je med najhitreje starajočimi se družbami na svetu, najhitreje se povečuje število starih nad 80 let, ko ima težave s kontinenco pol žensk in moških, kar jih obremenjuje na telesnem, čustvenem, socialnem in materialnem področju. Inkontinenca je tudi pomembno področje dolgotrajne oskrbe.
-

Ljudje vsakdanjo hojo sprejemamo kot samoumevno, vse dokler se ne pojavijo težave, ki jo onemogočajo. Ko pa se človek postara in začuti, da je hoja težavnejša, je skrajni čas, da tudi k njej pristopi odgovorno in s premišljeno ter varno vadbo. Tudi namensko vzdrževanje ravnotežja in spretnosti nas ohranja vitalnejše.
Hoja po brveh na otroškem igrišču je odličen trening za vse starosti. Današnje vaje za ohranjanje spretnosti pri hoji so ogrevanje, naprednejše in težje vaje boste lahko izvajali prihodnji mesec. Začetniki in tisti, ki okrevate po bolezni ali poškodbi, pa k hoji pristopite zbrano. Ko ste na brvi, molče spremljajte vsak korak in oprijem z rokami. Priporočam tudi, da pri vadbi niste sami. Prvi razlog je ta, da je v družbi lažje vaditi, drugi je občutek varnosti in tretji pomoč pri sestopanju, če je treba.
-
Čeprav je pri nas v poldrugem desetletju število samomorov upadlo za dobrih 15 odstotkov, je stopnja samomorilnosti višja od evropskega povprečja. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v Sloveniji lani za posledicami samomora umrlo 411 ljudi, 327 moških in 84 žensk. Podobno kot drugje po svetu tudi pri nas samomorilni količnik narašča s starostjo, posebej izrazito je to pri moških v višjih starostnih skupinah.
Strokovnjaki so ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora (10. septembra) poudarili, da problem samomorilnosti ni le predmet psihiatrije ali klinične psihologije, pač pa zadeva celotno družbo, ki si mora prizadevati za boljše duševno zdravje državljanov.
Skrb za mišice in kosti je pomembnejša od hormonov!

Predmenopavza, menopavza in postmenopavza – po domače kar mena – pri večini žensk povzročajo neprijetne težave. Že v predmenopavznem obdobju (več let pred zadnjo menstruacijo) se lahko pojavijo spremembe v počutju in zdravju: od najbolj »zloglasnih« vročinskih oblivov do utrujenosti, nespečnosti, nervoze, mravljinčenja ter psihičnih motenj, ki mnoge ženske precej moti.
Kot je povedala ginekologinja Darja Gašperlin Dovnik, dr. med., iz Celja, se včasih predmenstrualni sindrom in začetne predmenopavzne težave prekrivajo. »V tem obdobju je ovulacij čedalje manj. Ko ni ovulacij, ni hormona progesterona in nekatere težave, kot so utrujenost in nepravilne krvavitve, lahko nastopijo že zaradi tega.« Kaj ženski pri tem lahko pomaga? »Pomagamo z vstavitvijo materničnega vložka, ki vsebuje hormon progesteron, ali pa s progesteronsko terapijo v drugem delu ciklusa.« Pri tej terapiji večinoma ni neželenih stranskih učinkov in jo, kot pove, ginekologi brez slabe vesti svetujejo. Ciklus se uredi, ženska lažje prenaša druge težave, kot so utrujenost, nespečnost, razdražljivost. Vročinskih navalov pa z dodajanjem progesterona ne odpravimo.
Ne pozabimo na oves, proso in koruzo

Žita so bila skozi zgodovino zaradi razmeroma preprostega skladiščenja zrnja izredno pomembna za prehrano ljudi. Najbolj splošna je razdelitev na krušna žita, kamor spadajo pšenica, rž, ječmen in oves, ter na prosena žita, kamor uvrščamo proso, sirek, ščir in kvinojo. Nekoliko posebna je koruza, ajda pa ne spada med žita, a jo v pogovoru uvrščamo vanje zaradi njenega pomena za ljudi.
Žita nimajo vseh esencialnih aminokislin, zato jih moramo vedno kombinirati z živalskimi beljakovinami. Ljudje so tudi v preteklosti že izkustveno kombinirali žita z mlekom in kislim mlekom, skuto, ocvirki, klobaso in koščkom mesa, z jajci ... in si tako pripravili uravnotežene obroke.



