-
Viktor E. Frankl (1905–1997) je bil eden najpomembnejših avstrijskih mislecev 20. stoletja. Bil je doktor medicine, po specializaciji psihiater in doktor filozofije. Ustanovil je povsem novo psihoterapevtsko šolo – logoterapijo, s katero je ljudem pomagal iskati smisel v življenju.
Smisel življenja najbolj potrebujemo takrat, ko trpimo, saj hočemo trpeti za nekaj, kar je smiselno. Če imamo v življenju cilj, nam zanj ni težko trpeti. To je jasno izrazil filozof Friedrich Nietzsche: »Kdor ima "zakaj" živeti, lahko prenese skoraj katerikoli "kako" živeti.«
-
Ali vas napihuje, imate vetrove in črevesne krče, pa niste jedli ne zelja, ne fižola, ne hrušk in ne sliv? Morda je vzrok vašim težavam pomanjkanje laktaze ali pa ste alergični na mlečne beljakovine. Zaradi staranja prebivalstva in delne prilagoditve organizma se veča število tistih, ki se slabo počutijo po zaužitju mleka ali mlečnih izdelkov.
Splošno znano je, da uživanje mleka koristi otrokom in odraslim, saj vsebuje beljakovine, minerale, nekaj vitaminov, in je čudovita surovina, iz katere lahko skuhamo številne jedi. Mlečne jedi imajo ob tem še pridih domačnosti. Pravijo, da bolnikom z demenco v domovih pogosto skuhajo mlečne jedi, saj so most skozi vrzeli v možganih ...
-
Kobler iz jagodičja
Za manjši model (20 x 30 cm) potrebujemo:
1 kg sadja
sok pol limone
4 do 5 žlic sladkorja
1 do 2 žlici koruznega škroba
Za testo:
150 g moke
žličko pecilnega praška
3 žlice sladkorja
ščep soli
2 dl sladke smetane
Priprava: Pečico segrejemo na 200 stopinj. Sadje očistimo, po potrebi narežemo na manjše kose. Stresemo ga v model. Sadja naj bo toliko, da ostane še vsaj za prst prostora do vrha modela. Nato sadje prelijemo z limonovim sokom, ga sladkamo in pomešamo s koruznim škrobom. Tako se bo med peko sadni sok povezal v čudovito omako.
Najboljše kuharice so gospodinje
Pred leti sem v eni izmed revij zasledila napotke kuharskega mojstra Andreja Goljata za pripravo potice z različnimi nadevi. Doma sem imela že veliko receptov, njegov pa mi je vzbudil zanimanje zaradi drugačne priprave testa. Včasih so nas babice in mame učile, da pri pripravi kvašenega testa kvas ne sme priti v stik s soljo. Mojster Goljat pa je svetoval, da kvasni nastavek pripravimo s soljo. Potice na fotografijah so bile zelo lepe, zato sem poskusila. Od takrat naprej delam testo za potico – pa tudi krofe in kruh – na ta način.
Nakit – pika na i vsakemu oblačilu
Z nakitom oblačilu menjamo značaj in hkrati ga prilagodimo različnim dogodkom. Nekaterim damam je všeč mnogo detajlov, druge imajo raje manj in tisto bolj premišljeno izberejo. Tudi moda spodbuja enkrat več, drugič manj nakita. Vsekakor je prihajajoča modna sezona tista, ki ga ima še posebej rada.
Nakit nikoli ne gre povsem iz mode, le enkrat je bolj minimalističen, drugič zelo razkošen in izrazit. Letošnji je lahko tako minimalističen kot tudi dramatičen zaradi velikosti, mešanja različnih slogov in svobode v kombiniranju različnih materialov. Vse je pravzaprav odvisno od vas, kako ga nosite in kombinirate z oblačilom. Izberite tisto vrsto nakita, ki bo poudaril vaš značaj in pritegnil pozornost na del telesa, ki ga želite poudariti.
-
Že od nekdaj so ljudje poznali moč lune in se ravnali po njenih menah. Vedeli so, da vpliva na plimovanje morja, menstrualni ciklus, rast in gibanje narave na Zemlji. Da ne gre za vraževerje, je potrdila tudi novejša znanost, saj je dokazala povezave med luninimi menami in temeljnimi biološkimi ritmi, ki so pomembni za telesni razvoj in zdravje pa tudi za telesne obremenitve in bolezni.
Torej nam spoznanja, do katerih so izkustveno prišli ljudje že davno v preteklosti, koristijo tudi v sodobnem času, ko je človek že stopil na Luno. O moči lune je napisanih veliko knjig – od ezoteričnih, ki predstavljajo luno kot žensko energijo jin, do praktičnih priročnikov, kot je tudi knjiga Vse ob pravem času, ki sta jo napisala Johanna Paungger in Thomas Poppe. Iz tega priročnika na kratko povzemamo nekaj nasvetov.
-
Slabokrvnost ali anemija nastane, ko je zmanjšana celotna masa eritrocitov v krvnem obtoku. Najpogosteje jo povzroči pomanjkanje železa. Železo je namreč v hemoglobinu, ki sestavlja velik delež eritrocitov. Ocenjujejo, da ima težave s pomanjkanjem železa več kot petina ljudi.
Do pomanjkanja železa lahko pride zaradi prehrane, večjih potreb po železu (na primer med nosečnostjo) ali krvavitev. Najpogostejši vzrok je, če v prehrani ni dovolj železa ali drugih virov, iz katerih so eritrociti. Zaradi prikritih notranjih krvavitev (največkrat iz prebavil), ženske pa tudi zaradi menstruacije, lahko izgubljamo več železa, kot ga zaužijemo.
Povišan krvni tlak – 'tihi ubijalec'
Ali vas pogosto boli glava? Ste zadihani? Imate težave z vidom? Vam pogosto teče kri iz nosa? Vsi ti znaki lahko kažejo na to, da je vaš krvni tlak povišan. Ker marsikdaj ne občutite nikakršnih znakov, mu pravimo tudi »tihi ubijalec«. Lahko imate visok krvni tlak in nimate bolezenskih znakov, dokler ne doživite možganske ali srčne kapi. Zato redno kontrolirajte in preverjajte tlak pri svojem osebnem zdravniku ali doma z merilcem tlaka.
Visok krvni tlak je glavni dejavnik tveganja za možgansko kap, odpoved ledvic, eden glavnih vzrokov poškodb krvnih žil pri kronično povišanem krvnem tlaku, pa lahko vodi v srčno kap.
Proti potrtosti in nespečnosti
NASVETI PATRA SIMONA AŠIČA
Pater Simon Ašič (1906–1992), duhovnik in poznavalec zdravilnih rastlin, se je v času svojega bivanja v Stični, ko je pomagal ljudem, srečeval tudi s tistimi, ki so trpeli zaradi potrtosti. Depresija je stanje, ko smo žalostni, jokavi, pretirano zaskrbljeni, brez volje do življenja. Potrtost lahko spremlja tudi nespečnost. Z naravnimi pripravki, ki so jih uporabljali v ljudski medicini, lahko lajšamo te težave ali jih pozdravimo.
Šentjanževka z rumenimi cvetovi najlepše cveti v juniju. Okoli 24. junija, na god svetega Janeza Krstnika, ima največ zdravilnih snovi v sebi, zato jo nabiramo v tem času. Zgornjo tretjino rastline utrgamo in posušimo. Če najdemo rasti več rastlin skupaj, poberemo dve tretjini, druge pustimo za razmnoževanje. Baldrijan je trajnica, ki raste na vlažnih območjih, na primer ob potokih. Najdemo ga na Ljubljanskem barju, kjer med junijem in avgustom cveti v belih do svetlo rožnatih odtenkih. Korenine nabiramo jeseni.
-
Pri desetih letih sem zbolela za sklepno revmo in po zdravnikovem naročilu mi je mama kuhala močno juho iz stare domače mastne kokoši. Tako juho sem srebala dan za dnem nekaj tednov. Zdravil tedaj ni bilo, zato je znameniti doktor Kralj, ki je zdravil otroke po zgornji Vipavski dolini, naročil, naj vsak dan pojem tudi dve limoni, narezani na rezine in potreseni s sladkorjem. A sladkor je bil drag, zato je bilo težje zaužiti limone kot spiti žlico ribjega olja – to je bilo edino zdravilo, ki mi ga je prinesel zdravnik.
