Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • Poznate svoje tveganje za zlom kosti?

    Dobro počutjeoktober '18

    Dokler se kost ne zlomi, ne moremo vedeti, da je z leti postala porozna. Lahko pa si že prej izračunamo tveganje za osteoporozni zlom s pomočjo javno dostopnega spletnega orodja FRAX. Tak izračun tveganja pomembno pripomore, da se ukrepi in zdravljenje lahko začnejo pravočasno, ugotavlja Duša Hlade Zore, dr. med., predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije. 

    »Vemo, da je osteoporoza spremljevalka starosti, ki ji težko ubežimo, zato število bolnikov z osteoporozo narašča in jih je že od 125 do 155 tisoč,« ugotavlja sogovornica. »Kljub temu se število zlomov kolkov ne povečuje zaradi boljše ozaveščenosti, hitrejšega odkrivanja in zdravljenja.« Še vedno pa je teh zlomov okoli 3000 na leto in povzročajo bolečino, marsikomu odvzamejo samostojnost in so lahko celo smrtni.

  • Ko zadiši po kostanjih …

    Dobro počutjeoktober '18

    Po navadi nas vonj po pečenih kostanjih nagovori, še preden oči opazijo leseno uto na stičišču pločnikov in toplo oblečenega kostanjarja, ki ima polne roke dela z žerjavico in kostanji, ki jih od časa do časa premeša na vroči plošči. 

    Po navadi zadiši po kostanjih vrste maroni, ki jih že stoletja najbolj cenijo od Dunaja naprej, po vsej Evropi. Pravi ali domači kostanj (lat. Castanea sattiva) spada v družino bukovk (lat. Fagaceae) in ga ne smemo zamenjati za divji kostanj (lat. Aesculus hippocastanum), saj genetski podatki kažejo, da ne spadata skupaj. Divjega razvrščajo v družino sapindovk (lat. Sapindaceae). Podobnost je samo navidezna, vendar pozoren pogled razkrije razlike že v velikosti drevesa, cvetenju in obliki ploda.

  • Poskrbimo za higieno ušes

    Dobro počutjeoktober '18

    Med pomemben del osebne higiene spada tudi nega ušes, ki si zasluži nekaj pozornosti, saj se lahko zaradi neprimerne higiene v ušesih naredijo zamaški iz ušesnega masla. Ušesno maslo ni znak bolezni, saj varuje uho pred okužbami, prahom, tujki. Maslo, ki je rumene barve, pomeni, da je uho zdravo. Maže sluhovod in bobnič, ki bi sicer postal trd in tog. Tako omogoča dober prenos zvoka.

    Če opazite, da se je barva masla spremenila, se o tem posvetujte s svojim zdravnikom. Spremenjena barva je lahko znak za vnetje sluhovoda ali celo vnetje srednjega ušesa. Zamaški iz ušesnega masla se pogosteje tvorijo posameznikom z anomalijami sluhovoda, ki preprečujejo normalno iztekanje. Dovzetnejši so tudi tisti, ki nosijo slušne aparate, slušalke ali ušesne čepke.

  • Ko nas prizadenejo bolečine v križu

    Dobro počutjeoktober '18

    Bolečina v križu se lahko pojavi občasno ali pa je kronična. Včasih pride nenadoma, ko zjutraj vstajamo iz postelje ali ko prestavimo težak predmet. Drugič se priplazi počasi, nato pa narašča in nam ponoči krati počitek.

    Bolečine v križu nas lahko prizadenejo v katerem koli življenjskem obdobju, vendar pa verjetnost, da se bodo razvile, narašča predvsem s starostjo, saj jih pogojujejo življenjski slog, delo, poškodbe, preobremenitve, slaba drža in degenerativne spremembe na hrbtenici. Pojav bolečin povečujejo stres in zaskrbljenost in tudi nihanje razpoloženja.

  • Zakaj je nevaren povišan holesterol

    Dobro počutjeoktober '18

    »Imam povišan holesterol,« pogosto slišimo od sorodnikov in znancev. Kaj to pravzaprav pomeni in kako nevarne so previsoke vrednosti maščob v krvi?

    Holesterol telo sicer nujno potrebuje za gradnjo novih celic, toda previsoke vrednosti povečujejo tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni. Ločimo LDL- ali »slabi« holesterol, ki se odlaga na stene žil, ter HDL- ali »dobri« holesterol, ki na poti po žilah pobira odvečne maščobe in jih odnaša spet v jetra. Telesna nedejavnost, stres, debelost, kajenje in nezdrava prehrana povišujejo koncentracije LDL-holesterola v krvi in znižujejo koncentracije HDL-holesterola. Na te dejavnike lahko vplivamo z bolj zdravim načinom življenja, žal pa ne moremo vplivati na genetsko zasnovo, ki je med pomembnimi dejavniki za nastanek previsokih vrednosti maščob v krvi.

  • Izboljša prekrvavitev stopala in celi razjede

    Dobro počutjeoktober '18

    Ali imate hladna in pekoča stopala? Doživljate boleče občutke stiskanja, zbadanja in mravljinčenja, imate krče med hojo in spanjem? Morda celo zaznavate izgubo občutkov za bolečino in temperaturo? Vse to kaže na slabo prekrvitev v nogah, ki je lahko napovednik resnih težav.

    Tako imenovane ishemične bolečine v stopalu se najpogosteje pojavljajo v mirovanju in ponoči, ko so spodnje okončine v vodoravnem položaju. Bolečina ljudi zbudi in jih prisili, da si stopala masirajo, vstanejo ali hodijo. Hlad bolečino močno poslabša. Ljudje opisujejo hladna, celo ledena stopala. Koža je značilno bleda, suha, pojavijo se zmanjšana poraščenost, atrofija mišic, atrofija stopalnih blazinic in okorelost sklepov v stopalih.

  • Hranila v obliki ustnega razpršila

    Dobro počutjeoktober '18

    Telo zaradi starosti ali bolezni izgubi zmožnost, da iz hrane črpa koristne snovi, predvsem vitamine in minerale. Bistveno se lahko poslabšajo težave z želodcem in črevesjem, zato ne smemo samo paziti, koliko česa zaužijemo, pomembnejše je, da smo pozorni na znake pomanjkanja.

    Znanstveniki ocenjujejo, da večini prebivalcev nad 50. letom starosti primanjkuje vitamina B12, z zadostnimi količinami le-tega pa bi lahko mnoge zdravstvene težave preprečili, pozdravili ali vsaj omilili. Ima pomembno vlogo pri tvorjenju krvi, sodeluje v številnih procesih v organizmu, vključno pri sintezi DNK, nastanku rdečih krvničk, pri pravilni delitvi celic in učinkovitem delovanju imunskega sistema. Vitamin B12 ima pomembno vlogo pri presnovi homocisteina, ki je pomemben dejavnik tveganja za nastanek ateroskleroze in možganske kapi.

  • ZDRAVJE NA KRATKO

    Dobro počutjeoktober '18

    Spanje in hoja koristita srcu

    »Kaj lahko v tem trenutku storim za SVOJE SRCE … in TVOJE SRCE?« smo se spraševali ob letošnjem svetovnem dnevu srca, ki je 29. septembra. Pravi odgovor se glasi: poskrbim, da bom bolj zdravo živel. Glavni elementi zdravega načina življenja pa so: zdrava prehrana, več gibanja, manj škodljivih razvad, predvsem zmanjšanje oziroma opustitev kajenja, in občasna kontrola lastnega zdravstvenega stanja.

    V Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije pa opozarjajo, da moramo poskrbeti tudi za primerno dolg in kakovosten spanec (odrasli najmanj 7 ur, otroci vsaj 9 ur). V spanju se telo obnovi, umiri in zato učinkoviteje ter bolj sproščeno deluje. Medtem pa pomanjkanje spanja povzroča povišanje krvnega tlaka, sladkorno bolezen tipa 2, debelost, pospešeno aterosklerozo in slabšanje kognitivnih sposobnosti. Da bi hitreje zaspali in trdneje spali, je dobro telo utruditi s katero izmed telesnih dejavnosti. Že Hipokrat je hojo označil za najboljše zdravilo. In ker je hoja človeku najbolj lastno gibanje, si lahko vsak posameznik predpiše ustrezno samozdravljenje. Učinkovita je že polurna živahna hoja vsak dan, med katero opravimo še nekaj vaj za izboljšanje moči in gibljivosti in za boljše ravnotežje. Nasvete za varno hojo in primerne vaje najdete v novi knjižici Igrivo in varno po srčnih poteh, ki jo je izdalo Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije.

  • Samo ozaveščanje je premalo

    Dobro počutjeoktober '18

    Vsake tri sekunde na svetu ena oseba zboli za demenco, na svetu je obolelih kar 47 milijonov, pri nas naj bi jih bilo okoli 33 tisoč. Ob tem pa moramo vedeti, da je diagnosticiran le vsak četrti bolnik in da je glede na staranje prebivalstva pričakovati, da se bo v 25 letih število bolnikov podvojilo. Ne gre za strašenje, pač pa za dejstva, ki nam povedo, zakaj je demenca največji finančni, zdravstveni in socialni problem, poudarja Štefanija Lukič Zlobec, predsednica združenja Spominčica – Alzheimer Slovenija.

  • Moč kristalov – vez med nebom in zemljo

    Dobro počutjejanuar '00

    O zdravilni moči kristalov – dragih in poldragih kamnov – je v zgodovini človeštva veliko napisanega, kristaloterapija pa se v različnih oblikah ohranja tudi danes. Zdravilci, ki prisegajo na to terapijo, poudarjajo, da kristali usmerijo energijo posameznika v proces zdravljenja in omogočijo, da človek lažje prebudi svoje energetske in samozdravilne potenciale. Znanih je več kot 2300 vrst kristalov, najpogosteje pa uporabljamo 40 vrst. Kristaloterapija pomaga pri zdravljenju blokiranih čaker, čiščenju energetskega polja, stimulaciji refleksnih točk, masaži, akupunkturi ...

  • 1
  • …
  • 107
  • 108
  • 109
  • 110
  • 111
  • …
  • 240
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 12, december 2025

    Št. 12, december 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    S hitrim posredovanjem krepimo zaupanje ljudi Idealen bo svet, v katerem humanitarne organizacije ne bomo več potrebne, se pa bojim, da do tega ne bo prišlo, poudarja mag. Ana Žerjal, predsednica Rdečega križa...

    Z oranžnimi jedmi preženemo otožnost  Sama z otožnostjo mračnih dni nimam težav. A jo poznam od blizu, ker daje mojega moža. Ko smo jeseni premaknili uro nazaj, se je začelo.

    Vse manj zlata v zobeh Če starejša oseba pred ogledalom odpre usta, bo verjetno v saniranih zobeh odkrila kakšno temno zalivko ali z zlatom preoblečen zob. Amalgam se je za plombiranje...

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Letošnje leto prelomno za starejše1. oktober 2025 Kaj narediti, da bo Slovenija...

    Bralci Vzajemnosti so letos preplavili Krk16. junij 2025 Spomini na letošnje že 19....

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Lovili smo ravnotežje med pravičnostjo in solidarnostjo

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

    Za ljubitelje zelišč, zdrave kulinarike in dobrega počutja

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov