IZ ZAKLADNICE PATRA SIMONA AŠIČA

Raziskave kažejo, da ima težave z zaprtjem približno vsak četrti odrasli v naši družbi, pogosteje ženske kot moški, in več kot polovica starejših ljudi. Zaprtje lahko prizadene vse starostne skupine, med starejšimi pa jih ima težave več kot polovica. Včasih trajajo krajši čas (akutno zaprtje), lahko pa so težave dolgotrajnejše (kronično zaprtje) in zahtevajo resnejši zdravniški posvet.

 Zaprtost oziroma težave z odvajanjem blata so zelo pogoste v različnih fizioloških stanjih organizma. Poleg trdega in suhega blata zaprtje običajno spremljajo boleče napenjanje, občutek sitosti, lahko tudi krči v črevesju in neredno odvajanje blata (manj kot trikrat na teden). Nekateri hodijo na potrebo pogosteje, drugi redkeje. Odvajanje blata od trikrat na dan do trikrat na teden velja za normalno. Pozorni moramo biti, kadar se precej spremenita količina blata in pogostost odvajanja ali pa se med odvajanjem spreminjajo lastnosti blata.

Med alergijami na hrano po pogostnosti izstopata alergiji na mlečne in jajčne beljakovine. Navadno se pojavita v otroštvu in praviloma izzvenita do otrokovega vstopa v šolo. Alergija ni težava, je prej izziv in je vsekakor obvladljiva, še več – življenje s to ali katero drugo alergijo na hrano omogoči vsakomur vstopiti v svet kuharske iznajdljivosti. In seveda lahko dieto obvladajo tudi babice.

Imunski odziv organizma po zaužitju mlečnih beljakovin je buren in intenziven. Ko je alergija potrjena, se s predlagano dieto življenje družine začne umirjati. Izločanje mleka v vseh oblikah je namreč tisti ukrep, ki ga je treba uvesti, da se bolniku zdravstveno stanje izboljša. Na jedilniku tako ne sme biti mleka, jogurta, sirov, mlečne čokolade, francoskih rogljičkov, mehkih kifeljčkov ali makovk. Ni masla, smetane, prav tako ni mlečnega sladoleda. Skrbno je treba pregledati vse živilske izdelke iz trgovine, saj marsikateri vsebuje mleko ali mlečne beljakovine, čeprav jih tam ne bi pričakovali.

Martin Krpan je najbolj znan in še vedno najbolj priljubljen slovenski ljudski junak, za kar je zaslužen pisatelj Fran Levstik. Na Blokah na Notranjskem pa imajo pravo Krpanovo pot, po kateri se bodo že osemnajstič, tokrat 29. aprila, sprehodili pohodniki od blizu in daleč.

Lani je minilo 100 let od izida Levstikove povesti o Martinu Krpanu z ilustracijami Hinka Smrekarja. Ker je bila to prva slovenska slikanica, so jo pri Mladinski knjigi ponovno izdali, saj v vsem stoletju, kot pravijo, ni prav nič izgubila aktualnosti. Podoba klenega kmečkega moža, ki je premagal Brdavsa in obvaroval cesarski Dunaj pred sovražniki, je zasidrana v spominu slehernega Slovenca. Da bi oživili zgodbo o tem neobičajnem možu, ki naj bi živel prav tukaj, v vasici Vrh, so se v bloški občini odločili za Krpanovo pot, pohod po tej 18 oziroma 23 kilometrov dolgi poti pa je vsako leto konec aprila.

Popečeni tofujčki

Potrebujemo:

200 g tofuja (sojinega sira)

5 vejic timijana, vršiček rožmarina ali poljubna zelišča (peteršilj, drobnjak, bazilika ...)

rastlinsko (sojino) olje

sol, poper

 Priprava:  Zelišča sesekljamo in jih v posodici zmešamo z oljem. Tofu narežemo na kocke, kakor bi narezali sir za pogostitev. Povaljamo jih v oljni mešanici, da se zelišča dobro oprimejo sira. Segrejemo ponev in tofu rahlo opečemo. Kose polagamo na servirni krožnik, solimo, popramo in ponudimo.

Pekoče je zdravo. Tako je rekla moja mama, ko smo se otroci upirali, da bi jedli hren za veliko noč. Poznali smo še pekočo papriko, in če je kdo pomotoma ugriznil vanjo, je tekal po dvorišču ... Čili je prišel v modo pozneje, ko se je naša dežela odprla svetu.

Čili je med vsemi pekočimi rastlinami najbolj oster in zraste kot sadež različnih tropskih sort majhnih feferonov, ki spadajo med grmičaste paprike. Izvorno je bil čili azteško ime za paprike sploh, ko pa so ga Španci prinesli iz Latinske Amerike, je postal ime samo za pekoče vrste paprik. Čili je tudi dvajsetkrat bolj pekoč od pekoče paprike, ki jo poznamo v Evropi. Velja pa, da so večji plodovi manj pekoči, najhujši so najmanjši.

Anksioznost je od nekdaj človekova spremljevalka. Z njo se srečujejo tudi starejši. »Vendar le redkokdaj pridejo po pomoč k zdravniku,« pravi dr. Lea Žmuc Veranič, psihiatrinja v enoti za gerontopsihiatrijo ljubljanske univerzitetne psihiatrične klinike. Pri ocenah, kako pogosta je med starejšimi, se naši zdravniki opirajo na tuje študije. Tudi v razvitih državah so podatki skopi, številke o domnevni razširjenosti anksioznosti med starostniki pa osupljivo različne.

 Na splošno, torej v celotni populaciji, naj bi bilo anksioznosti več kot v preteklosti. Pojavlja se v odrasli populaciji, med mladostniki, celo pri otrocih. Edmund J. Bourne, ameriški psihiater in avtor zajetnega priročnika za samopomoč, govori kar o kolektivni anksioznosti. Družbeni red in okolje sta se, pravi, v zadnjih tridesetih letih spremenila bolj kot v zadnjih treh stoletjih, z digitalno tehnologijo postaja tempo vse hitrejši. Ljudje se ne zmorejo prilagajati tako dramatičnim spremembam. Nemirna bo tudi prihodnost: gospodarska nestabilnost, krize, propadanje okolja.

Verjetno ste že opazili, da je letošnji pristop k vadbi obogaten na ta način, da se več enostavnih vaj, potem ko jih dobro obvladate, povezuje v samostojno vajo. Vadba doma je na ta način še vedno enostavna, istočasno pa tudi zahtevnejša.

Za ogrevanje danes predlagam kar koli, s čimer boste na hitro, najkasneje v dveh minutah, poglobili dihanje in pospešili srčni utrip. Izogibajte se le poskakovanju, zlasti tisti z bolečinami v sklepih in hrbtenici.

Razteg hrbtenice navzgor in vstran (povezava slik 1). Celota je sestavljena iz dveh samostojnih vaj, ki jih ob koncu lahko povežemo. Najprej roke iztegnete visoko nad glavo. Noge so malo narazen, stoja naj bo trdna. Ob vdihu se čim bolj iztegnete navzgor in ob izdihu spustite. Nato spuščate roke ob strani telesa in ob tem čim mirneje dihate. Po umiritvi roke spet dvignete ter bolj iztegnete desno roko in vdihnete, ob izdihu pa bolj iztegnete levo roko. Ko naredite trikrat vdih in izteg desne roke, ponovite vse še z levo roko.